Dne 22.3. ob 13.46 se nama je rodila prelepa princeska Ana težka 3880g in velika 54cm.
Na kratko še moja porodna zgodba:
V nedeljo se mi je ponoči odluščil čep in sem bila ceu dan slaba. V ponedeljek ob 2 zjutraj pa mi je odtekla voda. Brez kakšne panike sem zbudila moža. Šla pod tuš in še pregledala, če imam vse spakirano za na pot. Okol treh sva štartala in šla prav počasi proti Postojni. Vmes sva se še malo poslikala...Okol štire ure sva prišla v Postojno pa sem mu rekla, da naj še kakšn krog nardi, ker se nama nikamor ne mudi
. Doma sem mela popadke na 20 minut, potem na 10 in ko sem prišla v P sem mela že nekaj časa na 5 minut ampak ne tako močnih, da se ne bi dalo. Potem sva šla na CTG vsa vesela, da bova končno videla najinega dojenčka. Popadki so bli vidni, potem me babca še pregleda in sem bila odprta 3cm. Potem je sledio britje in klistir...in seveda najbolše porodna soba. Kmalu za mano je prišel lepo oblečen možek
(v zeleni opravi). In zečelo se je....dodali so mi še umetne popadke, kasneje nekaj proti bolečinam. Možek je zvesto ponujal roko, da sem mu jo stiskala. Bil je res pridem - pohvalno res. Sami popadki niso bili še tako mučni kakor sam iztis. Bejba je imela glavco veliko 36cm in sem se mogla res namatrat, da je prišla na lučko. morem pa reč, da brez babce, ki mi je pritiskala na trebuh male ne bi mogla še nekaj časa iztisnit. Mala je mela namreč ovito popkovino okoli vratu...ampak vse je bilo mimo in že je Ana ležala n mojem bušitu. Res je bilo lepo...
Pri porodu sem zgubila več kot 1/2 litre krvi in sem mogla zato dobit 2x infuzijo in še nekaj, da sem dobila malo moči nazaj. Drug dan so mi vzeli kri in vidli, da mam zelo slabo. Hemoglobina sem mela 66 in sem dobila 3x železo v kri...z malo je blo vse v redu (to mi je glavno) in bi šle lahko v petek domov, vendar sem mogla jaz ostat, da mi dajo še zadnjo dozo "rdečega vinčka"...ampak so mi včeraj spet vzeli kri in je bil hemoglobin še vedno zelo nizek (67) in so mogli prav razmislit kaj nardit. Potem so mi zmerli še pritis in ker je bil normalen so se odločili, da me spustijo domov.
Vendar pa sem dobila 2 vrsti tablet za železo, ki pa lahko naredijo tud več slabega kot dobrega. Zaradi jemanja tablet ima mala krčke (zaradi dojenja), če pa ne bom jemala pa bom zgubila mleko. Tako da smo se 1. noč, ko smo prišli domov imeli krčke...in je bilo res hudo. Sploh nama, ko nisva vedela kaj naj narediva, da bo njej lažje. Vse sva probala, od dodatka, kamiličnega časa, vode...okol 5 zjutraj se je umirila in zaspala.
Jutri pride patronažna in se bom malo pogovorila kaj mi predlaga. Male ne nameravam matrat. Rajši jo neham dojit in jemlem tiste tablete ne da bi otroku škodilo.
Sedaj spančka in se bo kmalu zbudila. Je pa prava cvetka. Samo aja in papa. Samo kar jo krčki matrajo in se ne more pokakat. Ubožica...
Čestitke vsem mamicam, ki so v tem času doživele najlepši trenutek v življenju.
Veliko cartanja vsem...