25.03.2010, 13:47
Majuska
9092
IZVIRNO SPOROČILO: 3jeMi
sem ti ravno hotela napisat... sem ti hotela spustit en komentar in mi ne dovoli... tudi tvojega profila ne morem vidt
no karkoli je bilo, zdajle dela
_____________________________
Aleksander "the great" is here :)
08.08.2008
25.03.2010, 13:48
Majuska
9092
zato sem jaz kar na FB napisala čestitko ... da je ne bo spregledal
ampak očitno me je prehitel, ker je rožo že v torek kupil
_____________________________
Aleksander "the great" is here :)
08.08.2008
25.03.2010, 14:12
Majuska
9092
IZVIRNO SPOROČILO: UmpaLumpa
almera, hvala za obrazložitev. zakon si razložila. smem vprašat, kako je oče umrl? vidim, da odprto o tem govoriš, ne zameri vprašanju.
Bom še jaz pristavila svoj piskrček, da Almeri ne bo treba dvakrat pisat
Koliko si bila pa stara, ko se je to zgodilo? Jaz sem namreč očeta izgubila pri 19-ih, samo ni bilo nenadoma, je dolgo že bolehal. Čeprav si nikoli ne upaš priznati, k čemu to vodi ...
_____________________________
Aleksander "the great" is here :)
08.08.2008
25.03.2010, 14:14
Majuska
9092
IZVIRNO SPOROČILO: UmpaLumpa
ps. a mi res ne paše avatar? tak kjut punčka mi je
zelo kjut punčka, ampak k "lumpi" bi se bolj podalo kaj bolj "porednega"
_____________________________
Aleksander "the great" is here :)
08.08.2008
25.03.2010, 14:24
3jeMi
3849
IZVIRNO SPOROČILO: Majuska
papa 3jeVi
... i am back...
... dons ne delam nič, še kosilo bo iz Lidla... lazanja...
25.03.2010, 14:41
3jeMi
3849
majuska... vem sem cel tvoj profil prešnofala
rebeca... ok... potem so teli najini "starčki" še posebaj rahločutni
moj in materinski dan... zjutraj mu je moj oče rekel, da naj ne pozabi kupit rožice, pa pravi moj, da zakaj, saj danes ne bo videl svoje mame 
... no, pa nisem mogla bit tih in rečem, da naj jo kupi v Lovrovem imenu, ker Lovro je sam ne more, a ne... pa on, blentavo, aja zato...
sem bila pa full presenečena na busu, kolk mularije je bilo z rožicam danes... 
umpa... za sanje... ...
no, avatar je pa tale res boljši...
glede smrti... jaz sem veliko govorila o naši Deji, tudi doma smo se veliko pogovarjali o tem, pa še zdaj radi rečem kaj na to temo... pa je vedno znova lažje, čeprav pridejo trenutki, ko se zjokaš, ampak s tem ni nič narobe... na koncu prideš do tega, da je že moralo biti tako... naša tamala je bila živahna punca, veliko stvari jo je zanimalo in če bi se prebudila iz kome, bi bila rastlinca, kar pa njej zagotovo ne bi bilo všeč... poiskala sem ji mesto nekje v mojih mislih, srcu in tam je... pa ne me imet za čudno, ampak ji včasih zvečer v postelji tiho kaj zašepetam
... te pa take stvari spremenijo... začneš malo drugače gledat na svet... midva sva še isto leto prenovila stanovanje in se dokočno vselila skupaj, ob koncu leta sem zamenjala službo, ker sem ugotovila, da me dotedanja duši in da ne rabim tega itd....
< Sporočilo je popravil 3jeMi -- 25.3.2010 14:46:57 >
25.03.2010, 15:13
Majuska
9092
IZVIRNO SPOROČILO: UmpaLumpa
no sem spet na starem...
kak dolgo pa ne vem, se naveličam...
majuska, po eni strani je nekako lažje verjetno, ko se imaš čas pripravit in čas povedat, kar misliš... ampak ko je konec, je pa verjetno vseeno enako boleče, samo z drugačnimi občutki in dvomi se ubadaš.
kako ste se soočali z boleznijo, kako to pride, tisti prvi šok?
Ne, ni lažje ... če govorim o moji izkušnji, do zadnjega smo si lagali, da bo ozdravel, niti pomisliti nisem smela, kaj bi se zgodilo v nasprotnem primeru. Mesec dni pred očetovo izgubo je umrla stara mama (po mamini strani) in ko je oče stal na pogrebu ob grobu, je rekel "No še malo, pa bom tudi jaz tu!" - takrat se mi je pa koža kar naježila ob teh besedah.
Ravno za to, ker sem si zatiskala oči pred resnico, mu nisem rekla, kako rada ga imam ... na srečo danes vem malo več o smrti in podobnih stvareh; vem, da je oče to vedel.
En večer nas kličejo iz bolnice, naj pridemo tja - sploh nam niso upali povedati, kaj se dogaja ... pridemo z mami in sestro tja, pa nas ena sestra vpraša "a vam še niso povedali?" Takrat je bil šok. Še danes se spomnim, kako mi je zašumelo v glavi in sem samo pomislila, kako za vraga bom živela brez njega. Bila sem v nekem neznanem stanju zavesti. Tisto noč smo vse tri sanjale o očetu. Moj takratni fant se ni znal soočiti s tem, nekaj se je trudil mi stati ob strani - ampak šele danes vidim, da ni bil dovolj zrel za to.
Eh, še veliko bi se dalo napisati ... jaz sem še kaki dve leti imela občutek, da bo oče vsak trenutek stopil skozi vrata, ker kar ne moreš verjeti dogodkom. No, po toliko letih je bolečina izginila in se da govoriti o tem, v prvih letih pa sem samo jokala.
_____________________________
Aleksander "the great" is here :)
08.08.2008
25.03.2010, 15:25
Majuska
9092
IZVIRNO SPOROČILO: 3jeMi
majuska... vem sem cel tvoj profil prešnofala
kaj, kje, kako, zakaj?
rebeca... ok... potem so teli najini "starčki" še posebaj rahločutni
moj in materinski dan... zjutraj mu je moj oče rekel, da naj ne pozabi kupit rožice, pa pravi moj, da zakaj, saj danes ne bo videl svoje mame
joj tile naši tatkoti
sem bila pa full presenečena na busu, kolk mularije je bilo z rožicam danes...
je pa lepo to videt, ne?
glede smrti... jaz sem veliko govorila o naši Deji, tudi doma smo se veliko pogovarjali o tem, pa še zdaj radi rečem kaj na to temo... pa je vedno znova lažje, čeprav pridejo trenutki, ko se zjokaš, ampak s tem ni nič narobe... na koncu prideš do tega, da je že moralo biti tako... naša tamala je bila živahna punca, veliko stvari jo je zanimalo in če bi se prebudila iz kome, bi bila rastlinca, kar pa njej zagotovo ne bi bilo všeč... poiskala sem ji mesto nekje v mojih mislih, srcu in tam je... pa ne me imet za čudno, ampak ji včasih zvečer v postelji tiho kaj zašepetam
... te pa take stvari spremenijo... začneš malo drugače gledat na svet... midva sva še isto leto prenovila stanovanje in se dokočno vselila skupaj, ob koncu leta sem zamenjala službo, ker sem ugotovila, da me dotedanja duši in da ne rabim tega itd....
Vidiš, podobno so imeli pri naših sosedih - to je bila moja prva izkušnja z izgubo. Sosedovo deklico je pri njenih še ne 16-ih zbil avto in je bila en teden v komi. Po dobrem tednu smo jo dokončno izgubili. Njeni so bili čisto sesuti, tudi mene je pošteno vrglo iz tira, ker sva se dobro razumeli ... čez dober mesec bo ravno obletnica, že več kot 20 let je od tega.
3jeMi, meni se ne zdi nič čudno ... kadar mislijo nanje ali sanjamo o njih, to vedo. Na neki drugi ravni, ampak še vedno so okoli nas
jaz v takem primeru prižgem svečko, to mi da dober občutek.
_____________________________
Aleksander "the great" is here :)
08.08.2008
25.03.2010, 16:11
Majuska
9092
ti na ZS javim še moj telefon
_____________________________
Aleksander "the great" is here :)
08.08.2008
25.03.2010, 20:15
Majuska
9092
Mojček, si me ravno spomnila, da moram vprašat koliko julijčkov je sploh še na flaški
mi jo imamo še vedno zjutraj in pred spanjem, po nasvetu pedontologinje bi morali počasi že ukiniti. Kako pa je pri ostalih?
_____________________________
Aleksander "the great" is here :)
08.08.2008
