Jaz bi rekla, da pri tebi ne gre toliko za to, da bi se morala ti kao skulirati, pač pa ti stari starši dejansko dajejo občutek, da jih z varstvom otroka obremenjuješ. Pri teh kolegicah ti torej ne gre toliko v nos, da takole brezskrbno kofetkajo, šopingirajo itd. pač pa verjetno bolj to, da to možnost imajo, saj nimajo slabe vesti, ker se zavedajo, da v tistem času otrok in stari starši uživajo eden ob drugemu, da se stari starši dejansko veselijo teh uric, ko so lahko malo sami s svojimi vnučki. Na kolegice si pač ljubosumna, ker pri tebi tega ni, saj vašim starim staršem varstvo v resnici pomeni breme (muko?) in komaj čakajo, da se vrneš ponj... V takem primeru pa verjamem, da si ne moreš privoščiti ene kavice, če bi si jo, pa itaq ne bi od tega imela drugega kot slabo vest. Ja?


_____________________________


•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•
*...*..:::: ...*...*...*...*...*...*...*...*...:::::..*...*
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•

Jaz imam taščo in tast 500 km stran tako, da na njih ne morem računat. Moja mama je pa tako tako- enkrat bi enkrat ne bi. Ampak mi je dovolj, da mi ga jutraj pelje v šolo in kadar ne morem, da gre po njega v šolo. ne vem kako bi brez nje- bi šlo ampak bi moral mali v jutranje varstvo že ob 6, ko pa lahko brez skrbi spi do 7 in ga potem pride iskat moja mami.
Drugače je pa moja mami en tak bolj žurerski tip in se na kakšne vikende ne bi mogla na njo zanest- ker ima vedno kaj.
Enostavno od nje preveč krat dobim servirano - da mi otroka vozi v šoli, da bi si dovolila ga puščati pri njej zaradi drugih stvari. Se mi zdi, da se je moj fant kar navadil, da ves čas skače zraven mene.
Sem pa jaz ena tistih, ki je bila veliko v varstvo babice in je ona tudi najbolj skrbela a mene in brata - se mi zdi, da zato moja mami nezna poskrbeti za mojega otroka.
Ko ona pride Roka budit mora on imeti vse pripravljeno in če slučajno pride do kakšnega neljubega dogodka ( naprimer zadnjič se je na hlačah strgala zadrga ) me je v službo klicala kaj naj sedaj naredi - pa ji je zadaj moj sin govoril, da bo vzel druge hlače- ampak ona je pa čisto izgubljena z otroci. To je sedaj, da ne govorim kako je bilo ko je bil otrok še dojenček - njej vnuk pomeni to, da mu kopuje drage igrače, draga oblačila ampak kot pravim sem tiho v dobro otroka, da mu res ni potrebno zgodaj zjutraj vstajat in hvala bogu, da jo imam.

Bambina, ce lahko samo se enkrat pripomnim, potem bom pa tiho, obljubim.

Nisem ljubosumna, ne vem zakaj se moje vprasanje bere tako. Sprasujem se samo, ce sem neumna, da bolj ne "izkoristim" pomoci starsev, ki bi jo verjetno lahko (ne morem trditi, ker mi je vedno zoprno prosit, kaj vem, tako so me doma vzgojili ocitno).
Moj oce je imel moto: nalozi si toliko, kolikor zmores nesti. In to ti ostane kasneje, na vseh podrocjih delujem tako.

Tudi posesivna nisem, ce je otrok na obisku, ga tudi pustim, ni panike. Saj uziva v druzbi necakov in predvsem dedijev. Samo neprijetno mi je, ker imam stalno obcutek, da ne mores obremenjevat starih starsev. Ja saj pravijo, da radi vidijo, da pridejo otroci. Samo vidim, kako so ob koncu dneva cisto izzeti. Pa ne govorim o obcasnih obiskih. Govorim o vsakdanji pomoci s strani starih starsev.

No ja verjetno ne znam prav razloziti, zato tudi taki odzivi. Mi ni do kavic, nisem hodila kofetkat pred otroci niti nimam potrebe sedaj. Pa tudi kolegice, ki to pocnejo mi pravijo, da jim kdaj pa kdaj stari starsi navrzejo kaksno tako vmes (npr. ti pa veliko kave popijes ali pa a danes tudi prides tako pozno), samo se ne dajo motit. Jaz pa se tako prevec obremenjujem, ce slisim kaj takega, pa mi niti ne recejo. Gre za obcutek. To je ves problem.

Ja verjetno bi se morala manj obremenjevat in peljat otroka tja in biti prepricana da vsi udelezeni v tem uzivajo.

No tako, zdaj bom pa tiho, obljubim!

evo tkole je tut pri nama, ne hodiva nikamor prav zaradi varstva, trgovina pa al en al drug, včasih vsi.
je pa moj sinek že tako veliko pri babici ker ga nimam v vrtcu iin ga ona merka, je sama izrazila željo že ko sem rodila, tudi meni je bilo tako bolj všeč. ga ma pa zelo rada pri sebi in pravi da ko ga ni za vikend ji je kar dolgčas :) tako da meni moja mami veliiiko pomaga kar se tiče varstva, pa tut kadarkoli bi rabila bi ga mela, samo nočem je obremenjevat preveč, že to da ga ma ko mi2 delava je več kot dovolj konec koncev le ni več tako mlada in je njej ziher naporno.

Ravno o tem ti govorim. Tak občutek se ne pojavi kar brez razloga. Četudi so te tako vzgojili, se slaba vest vendarle ne pojavi sama od sebe, če ti je nihče ne vzbuja.


... če moraš sama sebe prepričevati v to, potem temu pač ne verjameš.

Sicer pa, sama že veš. Jaz otroka v svojem prostem času (torej, ko nisem v službi) redko puščam v varstvu, ker mi je tisti čas preveč dragocen. Ne vidim razloga, zakaj ne bi mogel iti z menoj po opravkih (če seveda ni bolan), v šopinge, v končni fazi pa tudi na kavo oz. sokec. Pri nas za razliko od tebe, ki prosiš starše za varstvo, babica nas fehta, naj ga vendarle večkrat pripeljemo v varstvo. In kadar ga pustim pri njej, nisem obsedena s hitenjem in slabo vestjo, ker mi le-te pač nihče ne vzbuja.


_____________________________


•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•
*...*..:::: ...*...*...*...*...*...*...*...*...:::::..*...*
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•

Se bodo pa stvari sedaj, ko grem v službo, seveda spremenile. V varstvu bo izmenično pri eni oz. drugi babici, vendar bom delala samo po 6 ur, zato bom popoldneve izkoristila, da preživim čas z otrokom. Če bo treba skočit v trgovino, bom seveda šla preden ga vzamem iz varstva, tistih 15 min. gor ali dol, je pa tudi tako, da gremo mi večinoma v šoping v soboto in nakupimo vse, kar rabimo, tako da med tednom skoraj ne hodimo v trgovino, razen po kakšen svež kruh ali kaj podobnega, tako da med tednom ne izgubljamo časa še za trgovine. Kakšno noč med vikendi bo pa seveda tudi zdaj, ko bom v službi, prespal pri eni ali drugi babici, da si bova lahko tudi midva z možem privoščila par ur zase, tak pa tudi Nik ful uživa, če je pri starih starših.

Meni ni nič spornega, če ti stari starši pomagajo pri skrbi za otroka in se mi to ne zdi ali izkoriščanje ali obremenjevanje, saj večina to dela z užitkom, ne razumem pa moževe sestrične, ki živi v hiši skupaj s svojimi starši. Mama ji je pazila že prvega otroka, zdaj še ta drugega, ampak mama ji med tem, ko je ona v službi, poleg tega, da pazi na otroka in gre v šolo po starejšega otroka, pospravi celo stanovanje, opere perilo, ga obesi in potem še zlika, skuha za vse kosilo, ker pa se tamali ponoči še vedno ful zbuja, ga pa velikokrat med tednom vzame k sebi, da prespi pri njej, da se hčerka naspi. No, to se pa meni zdi obremenjevanje, pa čeptrav njena mama to dela z veseljem. Ja, tudi moja bi, če bi ji jaz dovolila, ampak, saj je spravila gor 2 otroka, ni ji bilo lahko, oče je bil velikokrat po cele tedne na terenu in enostavno nimam srca, da jo bi pa zdaj še s svojim gospodinjstvom obremenjevala.

< Sporočilo je popravil Katy78 -- 19.3.2010 12:28:13 >

Nisem brala vsega, ampak naš Luka je pri svojih osmih mesecih že prvič brez mene prespal pri moji mami. Ker sva z dragim imela obletnico in sva si želela malce privoščit.
Zdaj Luka pogosto čez vikend prespi pri babici, moji mami, da imava z dragim prost vikend, ne glede na to a kam greva al sva doma, tudi v vrtec gre moja mami večkrat po njega pa gresta malo na okoli, tako da lahko jaz iz službe grem magari samo tv domov gledat.
No, tudi pri partnerjevi mami, omi, je zdaj že kar pogosto, sicer je tam malce težje ker je oče invalid pa ima oma z dedijem veliko dela, ampak vseeno. največkrat je pri njih bil zdaj pozimi ob sobotah in nedeljah popoldne, po dve do tri urce, tako da sva z dragim spet imela malo miru za počitek, kakšen film.

Uglavnem, na splošno Luka kar veliko časa preživi s starimi straši, ker z njimi tudi uživa, se ima lepo. jaz pa tudi, kadar potrebujem varstvo, pa ni važno a je v igri kakšen zdravniški pregled ali pa samo obisk pri frizerju, prosim za varstvo in se pri tem ne počutim slabo.

Otroke imava midva z možem, z vsem veseljem, srečo, odgovornostjo in določeno mero odpovedi času za čisto lastne interese vred.
V tem smislu sva si organizirala tudi družinsko življenje, mož ima lasten posel, od katerega dobro živimo in ki mu vzame večino dneva, zato jaz kljub prej odgovornemu delovnemu mestu koristim polovični delovnik in prevzemam malo več skrbi za otroke. Kdo drug z drugačnim razmišljanjem bi ta delež morda "naprtil" starim staršem, še posebej, ker imava st. starše v hiši. Pa nič hudega, to je čisto OK, taki otroci bodo ravno tako zrastli, težavo vidim v primerih, ko to prevzemanje obveznosti s strani starih staršev ni čisto prostovoljno in ne upajo - kot se mi zdi, da je tudi pri tebi - izraziti svojega mnenja. Takih primerov vidim v svoji okolici preveč.

Torej, pri nas poštimava obveznosti sama z možem, vsak šoping, pregled in opravek se da opraviti, gremo ali skupaj, ponavadi pa je eden izmed naju z otrokoma. Toliko prilagodi svoje obveznosti tudi mož, seveda bi lahko tudi rekel, daj malega mami...za tak način, kot ga furava, morata biti seveda oba. Je pa tako, moji so 100 km stran, tast je že precej v letih, tašča pa zelo zelo leteča in vem, da bi jo tudi taka občasna varstva dopoldne zelo omejevala.
In ob tem se ne počutim prav nič cankarjanske mame, ravno nasprotno, zakaj bi se počutila, da se žrtvujem, saj so to moji otroci, za katere sva se sama odločila in ob čemer mi je bilo jasno, da enakega življenja kot pred njimi ne bo mogoče več furati. Pa nič zato, vsega je bilo prej dovolj, čas samo za naju je pa tudi ob večerih, ko zaspita. Imava še velike načrte pohajat, ampak potem ko bo naša najmlajša malo večja. Nobenega obžalovanja zato.

Torej, otroka sta s starimi starši, ko imajo le-ti čas in to je čas za igro in crkljanje. Odnos med njimi je čisto poseben, morda ravno zato, ker v zvezi z njima nimata nobene odgovornosti. Otroka pošljem k njima sita in previta, še s kakim prigrizkom ponavadi. Vzgajala sta že svoja dva, z vnučki naj uživata!

Tako je pri nas, ampak, kot sem že rekla, vsak po svoje, dokler so stravi razčiščene in jasne. Malo bom pa res zlobna sedaj, ampak marsikateremu malčku je pri starih starših veliko lepše, enostavno poznam preveč t.i. odraslih, ki se niso s prihodom otrok pripravljeni odpovedati ničemur.

Svetujem ti, da se pogovoriš s svojimi, saj beseda ni konj, zdi se mi namreč, da bi njihove pomoči rada koristila več, pa se ti ne zdi primerno, razloge si pa tudi navedla.

Je pa tole res zadeva, kjer se ne da vseh družin metat v en koš in ni za obsojat.



Štekam tvojo filozofijo glede starševstva, tudi midva z možem imava podobno, ne ptekam pa, zakaj si tako nesigurna v določene zadeve. Občutek imam, da bi rada pomoči več, pa ne upaš prosit zanjo oz. si glede na situacijo ocenila, da je ne boš koristila, razen res za najnujnejše.

Se opravičujem, post mi je prehitro ušel in nisem zbrisala zadnjega odstavka, ki je torej brezpredmeten, sem vse - še preveč , povedala zgoraj.
Pa srečno!

Mi imamo pa srečo in imamo 3 komplete starih staršev...  Imam to srečo, da imam dve tašči

Z vsemi se super razumemo, nikogar mi ni nerodno prositi za pomoč. Punci sta prespali že povsod, bili že po par dni v varstvu povsod. Včasih vsaka posebej, včasih vsaka skupaj. Včasih jih dam kam v varstvo zato, da grem na kofe sama, ali pa z možem ali pa zvečer ven. Včasih tamalo kje pustim, ko ta veliko vozim in pobiram po aktivnostih... Recimo ne vidim poante v tem, da 3 leta starega otroka vlačim s seboj na bazen, v vročo garderobo in da z mano čaka sestro, da se obleče in posuši... Vsako leto greva z možem tudi sama za 3 do 4 dni na potovanje.

Ne vidim nič tako groznega, če so otroci vsake toliko ločeni od svojih staršev in preživljajo čas s starimi starši.

Absolutno nedopustno mi je pa:
- preferiranje enih staršev - pogosto se vidi da mamini starši lahko vse, otroci tam lahko spijo, očetovi starši pa ne smejo nič, zato ker je mama ugotovila da je tašča čudna... Pa je sicer z njimi vse OK.
- nesprejemljivo mi je tudi stalno varstvo starih staršev, ko le ti prevzamejo vlogo vrtca, ker to se mi pa zdi za starejše ljudi preveč naporno (psihično in fizično)

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Pod to se pa podpišem, če lahko.

Pri nas so zaradi najinih služb tudi stari starši zelo veliko vključeni življenje vnukov v smislu varstva in vzgoje.Moj partner dela samo popoldne in skoraj vse vikende.Moje delo pa je tako, da sem tudi po deset_krat na mesec dežurna in takrat sem odsotna od doma od 32 ur pa do 48 ur.Redko 48 ur se pa zgodi nekajkrat na leto.Tako da je popoldne preživljal sin nekaj let pri mojih starših, odkar pa smo se preselili pa pri njegovih.
Pomembno se mi zdi da otrok spozna in se sreča tudi z načini vzgoje babic in dedkov.In tudi sama dam zelo velik poudarek na medgeneracijske odnose.
Nekaj mesecev nazaj sem rodila in bi lahko celotno skrb prevzela jaz.Pa zakaj?Babici in dedka vsi komaj čakajo, da pride starejši sin k njim, da se družijo.In jim to predstavlja užitev posebne vrste, saj se lahko vnuku posvetijo popolnoma drugače kot so se svojim otrokom.In seveda s tem tudi mene razbremenijo.Pa mi otroci niso v breme, da ne bo katera narobe razumela.In prav pogrešajo se, če se nekaj časa ne vidijo.
In ja, tudi kavico si privoščim sama in šoping tudi in se mi navadno tudi ne mudi domov, pa ne zato, da ne bi hotela temveč zato ker lahko obojim starim staršem zaupam in vem da bodo za svoje vnuke zelo dobro poskrbeli.
Res pa je, da so mladi.Moja mami jih ima 50, oči 54 let.Tašča 52 in tast 55 let.Tako da imajo še veliko energije tudi za vnuke .
In vem, da so moji otroci moja skrb in seveda skrb njihovega očeta in za njiju tudi skrbim po svojih najboljših močeh in zmožnostih.Pa vendar jih zaradi lastne sebičnosti nimam namena prikrajšat za čar babic in dedkov.In HB, da je tako.
Si sploh ne predstavljam kako bi zvozili, če bi bili veliko oddaljeni od njih.Imava pač tak delovni čas.

Jaz mislim,d a če je spoštovanje z obeh strani, da potem ni problema, pa kakorkoli se že zorganizirajo.

V bistvu skupaj živimo in delamo-kmetija,le v različnih hišah spimo.Ob vikendih gre pogostio srednja k babici in dediju spat,pa tudi sin.Drugače pa imamo vsi ful dela,zato tašče nočem obremenjevat,le če rabim nijno.Sestanek v šoli,ali zdravnik.Drugače mladiče kar s sabo jemljem,kar povsod.

Nič nam ni hudega,k dediju gredop otroci,ko je doma,malo na traktor,to obožujejo,pa malo pocartat.Večinoma pa kar jaz.
Dopoldne si naredim večino planskega dela,popoldne pa sem z njimi.Ko kaj delam,so z mano.Tudi z atijom.

Ob večerih ne hodiva nikamor,pač to sva dala skoz,ko še ni bilo otrok.Sedaj so otroci prvi.Nimava namena za take reči prosit varstva.
So le trije,tašča pa je že čez dan precej obremenjena,tak da smo raje doma.

Moj oče je pa daleš 80 km,pa se  vsake toliko vidimo.Takrat se nadirkajo in naigrajo z njim.
Ne delam pa nobenih razlik med starimi starši.
Meni je važno,da se imajo radi med seboj in to edino šteje.


_____________________________

Sedaj pa imamo doma tri čudovite sončke,ki mi pomenijo vse na svetu.

Celo zakon predvideva, da so starši dolžni omogočiti stike otroku z bližnjimi sorodniki.

Ampak dolina Šenflorjanska ostaja svoja. Cankarjanske matere, tašče zmaji in nesposobni očetje.
Cankarja bi prepovedala in ga nadomestila z obveznim branjem zakonov.

Da, kadar sama ne morem otroka peljati k popoldanskim aktivnostim ali pobrati v vrtec.


Pomagajo nam čisto dovolj. Toliko, kot potrebujemo.


DA


Seveda!


Za v trgovino ali na kavo je ne pustim doma. S prijatelji pa sva šla v teh 4,5 letih le 1x ven in sva jo pustila pri babici brez slabe vesti, ker ji zaupava.


Da, ker gre k njima sama na obisk. Večkrat ji tudi rečeta naj pride kaj k njima.

_____________________________

http://www.mojalbum.com/taia/moje-torte

čisto kontra kot pri tebi.
in se imamo vsi dobro.


sicer pa barni....ne morem pozabiti tvojih postov na temi o tistem, kdo bo prej imel otroke....in mislim, da imaš sama s sabo določene težave.....

in še enkrat bom napisala...ni problem v bratu, svakinji, dedkih in babicah, kolegicah....najdi ga pri sebi
pa problem ni to, da hočeš vse sama....

_____________________________

...vox populi...

Dovolim, da mi pomagajo, ampak ne izkoriščam njihove pripravljenosti za pomoč. 

_____________________________

Največja sreča so otročki, zato sem srečna petkrat.

Jaz ponavadi v varstvu svojega sina v dopoldanskem času pustim pri tašči in tastu- cca. 2x tedensko, ker zaenkrat še ne hodi v vrtec (moji starši so predaleč). Naj povem, da ga imata zelo rada, pravtako on njiju in nimam nobene slabe vesti ga kakšen dan pustiti tam. Še sama rečeta, da ga naj večkrat pustim pri njiju, ampak tudi sama sem rada z njim, ker sem zaenkrat doma in drugič noseča, pa želim pred prihodom novega člana čim več časa preživeti z njim, kar bo potem najverjetneje po porodu malce težje  Ne vem, po moje je čisto odvisno od razumevanja med vami, mi se zelo dobro razumemo in zato jima zaupam in mi ga ni težko tam pustiti, četudi grem kdaj samo v šoping.

< Sporočilo je popravil annie -- 20.3.2010 9:36:08 >

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

meni dejansko velikokrat ne znese priti iz službe pravi čas,ko bi bil vrtec še odprt...torej smo nekako dogovorjeni,da ga iz vrtca prevzame babi, ki to zelo rada stori....imam pač to srečo...če ne bi se dogovarjali drugače in iskali primernejše rešitve...

nič,nepričakujem tudi nič,so najini,se pravi da se vedno tako zmeniva da midva za njih poskrbiva,so trije še eden je napoti

Joj, enim je prav v ponos če lahko vse storite sami............same super mame!

Dejte se mal odklopit pa si včasih kljub temu, da imate otroke, privoščite nekaj časa zase. Vam bo dobro delo, pa otrokom tudi.

Jaz pa pravim, zadovoljna mama je dobra mama.

In jaz sem zadovoljna in spošita, če mi moji ati moževi starši kdaj pa kdaj popazijo otroke, da greva lahko midva ven, da imava kdaj pa kdaj večer in noč le za naju...

Zaradi tega nisem slaba mama, otroci in stari starši pa so veseli, če se lahko malce pocrklajo in uživajo brez mamice in atija.