Mislim ne vem, ampak po tvojih besedah sodec ti kljub pogovorom in temu, da ti je dala vedet, da ji trenutno ni do tega, to ni dovolj in hoces VEC oz VSE! Na zacetku opisujes, da ni ti nic ne daje, zdej pa ze pravis da se pogovarjata in poljubljata... itd. Torej je kec samo v tem, da ti bi sexu, njej pa ni do tega. Torej se bos ti mogu mal ustavit ocitno. Tezko je neko situacijo ocenjevat in komentirat, ce je ne poznas... sploh ce si ti npr obseden s sexom in mi tega ne vemo. Mogoce ji pac nisi vec v prvem (edinem) planu kot prej, ko v sebi ni nosila novega zivljenja... malega bitja, ki raste v njej... in to pac cutis in se pocutis ogrozenega in odrinjenega

hej Ajk!
kakšno pa sta imela "spolno življenje" pred nosečnostjo?

jaz ti lahko povem iz lastne izkušnje; mene se vodi kot "rizična nosečnost" in zato sva z dragim sexala tudi nekje tam bolj na "začetku", potem pa sem pač dobila napotke, da "raje ne". In sem nekak dobila strah pred vsem živim in me tudi sex ni niti malo mikal. NITI MALO. nič. PRav blokado sem si sama naredla v glavi. in posledično mi niso pasali partnerjevi poskusi nežnosti-objemanje, dotikanje, poljubljanje...točno tako, kot ti opisuješ... nekak se mi je zdelo, da če me objame, poljubi, itd, da si bo zaželel seksa, česar pa mu nisem mogla nudit. In sem se prav tako umikala pred njim. On pa v delo.....tj. službene zadeve, ful nekih projektov se je lotil.

Potem pa je meni NAENKRAT naredlo "klik" v glavi, nimam pojma, kaj je to sprožilo (ja, sva se pred tem klikom veliiiiiiko pogovarjala, sva kao razumela drug drugega.....pa nič. v resnici pa JAZ njega nisem hotela razumet, nisem razumela njegovih potreb). no, po tem sem vedno bolj začela razmišljat o "vsemu skupaj", o seksu, da ne omenjam mokrih in izjemno živih sanj.....in potem sem šele nekak dojela svojega partnerja, nekak dojela, da tudi on potrebuje vsaj malo neke nežnosti... tako kot sem si je sama VEDNO želela.....sva imela skoraj obrnjene vloge (ženska-moški).......
in potem so tudi hormoni naredili svoje (čista pohota me je bla naenkrat.....).
lahko se pohvalim; po tem kliku se pač znajdeva na druge načine (vaginalnega ali analnega seksa ne prakticirava, pač pa vse ostalo, česar se spomniva; pa v glavnem jaz zadovoljim njega, moji orgazmi so trenutno tak intenzivni, da se mi maternica kar preveč krči, pa me je strah prezgodnjega poroda). ampak mi tudi to, da njega zadovoljim, taaaaaaak paše, da komaj čakam, da ga vidim. prav smešno mi je, kaj se mi to dogaja.....hormoni, čudežni.
ja, ta klik se mi je zgodil pa nekje v 6. mesecu...jap,komaj v šestem. imam pa očitno izredno potrptežljivega partnerja (deloholika), tega do sedaj nisem vedela....seveda me je skrbelo, da bo "šel kam drugam"......upam, da ni, da si je lepo doma "pomagal sam".....

me je pa motilo to njegovo "siljenje vame", verjetno čisto tako, kot tvojo drago moti, kar ti počneš.....

skatka;
Praviš, da jo imaš rad. da pogovor ne pomaga. ZAENKRAT ;)
ne preostane ti druga, kot da se na nek način "vdaš", čakaš (na klik v njeni glavi ), NE skakat čez plot, verjami v spremembo, da bo bolje......bodi potrpežljiv. je pa to res hudo, jaz sem kar nekaj časa rabla, da sem vse skupaj RES dojela in razumela svojega partnerja, da sem ga "slišala", da on tudi potrebuje vsaj malo neke nežnosti in pozornosti..... so pa hormnonske spremembe kar velike. poskusi jo nekak razumet, malo ji pihaj na dušo.....zatačas pa redtube.com pa ročno delo......mogoče pa kdaj poglejta kako zadevco skupaj, meni to zelo paše (mojemu pa kasneje še bolj....).

misliš, da jo morda skrbi, da bi bilo z nosečnostjo kaj narobe, če se prepustita intimi? ta strah imam jaz še vedno v glavi, je kar močno prisoten....

nekaj jo očitno muči, morda se ji bo (ali pa tebi) posvetilo, kaj.....
kako pa ti ocenjuješ vajino vezo? morda tukaj kaj ne štima.... pri naju je že tako, da ko v vezi zadeve štimajo in funkcionirajo (oz. ko so zadeve take, kot si jih sama želim, če smo čisto pošteni.....), potem vse štima tudi v postelji...ko pa mene kaj "muči", pa se to začne odražat v spalnici. Tudi spim pod svojim kovtrom, se ne stiskam, in tak.....
pa detece sta si oba zaželela?

neke težave imata v vajini vezi; pa ti "hormoni" zdaj morda vse skupaj poslabšajo.....

uh, sem kr nekaj napisala; upam, da boš kaj razvozlal.....

skratka-neka težava je pri vaju, upam, da čimprej ugotovita, katera oz. kakšna......

do takrat pa-potrpežljivost......čas bo tudi prinesel svoje.....
držim vama pesti

V tej nosečnosti sem bila antiseksualno razpoložena prve tri mesece. tud jaz sem zvečer koma padla v posteljo. Bližine si nisem želela.

Ampak drugo trimsečje je bilo zakon , zdaj pa še kar traja, sam dotakne se me, pa sem že mehka .

tako, da men je tud na glavo padlo kako bo šele po porodu, ko je res kriza z utrujenostjo. jaz sem mela seksualno krizo po prvem porodu, takrat je pri nama tud ene pol leta škripalo na tem področju, le da čisti nič pa spet ni bil

zanimivo, nimam pametnega nasveta

_____________________________

čebelica Lana in trotek Nejc

Jaz sem sicer rizicno noseca in zato nisva imela pravega sexa ze najbrz kake pol leta. V drugem trimesecju se mi je mesalo, saj bi ga naskocila vsakic, ko sem ga vidla. Sedaj v drugem trimesecju mi pa zelo odgovarja, da sploh nimava sexa. Seveda poskrbiva drug za drugage drugace, vsakic vsak zase,... pa vendar veliko manj kot normalno.
Pravis, da se samozadovoljuje. Vem, da se tega loti vsak drugace, pa vendar. Kaj pa, ce najdes kako fajn revijo ali knjigo z eroticnimi zgodbicami in jih skupaj bereta (men je to ful fajn npr.) Ali pa, ce jo presenetis s kakim filmckom. Pokazi ji, da jo podpiras v tem in ne obsojas njenega samozadovoljevanja.
Kaj ves kaj se dogaja v njeni glavi, na zalost ne znamo brat misli. Nosecnost je zares eno cudno obdobje, v katerem je vcasih tezko razumet samo sebe.
Srecno in ne obupat.

Ali sem slabo napisal ali pa je kaj ušlo. Ne, ne pogrešam samo seksa, pogrešam bližino, pozornost, naklonjenost... ker ni da je tega malo. Tega sploh ni.

Se pogovarjava in ni sprememb. Ne jemati tega absolutno, hočem povedati, da se počutje in  občutki s tega vidika ne spremenijo preveč.

Če si zakon oz. zvezo predstavljaš tako, da ona skrbi za otročka, jaz pa v kotu gledam, njej je pa lahko vseeno kaj je z mano kot partnerjem, ne bova več nadaljevala tega pogovora. Brez zamere. Takega življenja nočem. Kot je bilo prej napisano... nočem skupnosti, kjer je otrok izgovor za trpljenje v dvoje.
Imava vse kar je potrebno, da iz tega narediva družino.

Nisem rekel da se mi dogaja krivica, vprašal sem, kako in kaj to speljati naprej, ker je situacija nevzdržna in nisem samo razvajeno dete. ;)

Očitno je pri njej prišlo do takšne hormonske spremembe, da ji ni do intime.

Pri nas se je nekaj podobnega zgodilo pri vseh treh nosečnostih, čez noč, hlad, kot bi odrezal, tako pri poljubih, kot pri dotikih. Prvič me je sesulo, ker me je dobilo nepripravljenega, drugič sem bil na to pripravljen, pa me je vseeno vrglo iz tira, prav tako tretjič. In ne, to ni pomenilo konca zveze, tko da Softič ne dajaj komentarjev o stvareh o katerih nimaš blage veze.

Po vsaki nosečnosti je pa zašel seks v neko drugo dimenzijo in je zdaj 8 mesecev po tretji nosečnosti fenomenalen, boljši kot kdajkoli, le časa za to pri treh otrocih včasih zmanjka. Ko se pa zgodi, se pa krešejo ognjemeti nad najino spalnico

Ajk, moj nasvet: Zelo malo je žensk, ki bi potrjevale mit o neizmerni potrebi po spolnosti v nosečnosti. Prvi trije meseci so pa za žensko naporni. Poizkusi se najest nečesa po čemer ti bo slabo in se potem poljubljaj...ne bo šlo. Stoj svoji nosečnici ob strani, ne frustriraj je in ne nabijaj ji slabe vesti, predvsem pa ne vleči igračk iz nočne omarice. Vedno ji daj vedeti, da je lepa in edina zate, ti pa malo potrpi in verjemi mi, nagrajen boš.

Vidiš, tukaj se obnašaš kot razvajeni otrok, ki so mu liziko vzeli. Ona da za otroka svoje telo, zakaj ti nebi dal malo potrpljenja? Meni je bilo pomanjkanje njene bližine nekaj najhujšega do sedaj, pa sem zdržal, ker sem vedel, da to ne bo trajalo večno. Zdi se mi, da jo po treh "postih" še bolj ljubim. Če je strast bila prej, bo tudi po tem.
Če mi pa ne verjameš, se pa le najej pokvarjene hrane, pol se pejt pa poljubljat ko ti bo šlo na bruhanje.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Zelo pestro.



Verjamem, da je to super. Verjetno si tega potihem tudi sam želim, pa vidim, da se nič na to temo ne dogaja.


Nič ne reče na to temo. Zelo nedeterministična je. Ampak ok, če jo hočem pobožati, pa reče da ne, potem je ne. Ni panike. Ampak drugega pa tudi ni, predvsem nobene iniciative.

Tvoj post mi je zelo pomagal, ker vidim vsaj, da nisem sam. Čeprav sem vedel prej da ne more biti tako ampak... saj je vsaka situacija specifična.


Vskaič ko sva govorila, je bilo ene dva tri tedne lažje. Kakšna druga stvar se je popravila, ne rečem.



Se trudim. Ampak so dnevi, ko hočeš nočeš to udari ven, ko se ne moreš spontano veseliti, ker manjka ena komponenta, občutek bližine in povezanosti.
Ne znam samo odklopiti, razen če se tudi sam lotim dela in okupiram 100 na uro. Kar se bo pa poznalo pri njej. Verjetno.



Ma tega pihanja je še preveč, pa je ne gane. :)
Sva se pogovarjala direkt o temu, da če ni "smešno", da to počneva vsak zase in s seboj, vsak v svoji sobi... ločeno.



Sva omenila to in načeloma ni teh strahov.



Oba sva bila zadovoljna v vezi, detece zelo zaželjeno.



Hvala za vse.

Nisva "začetnika" na tem področju, zato me pa vse skupaj toliko bolj čudi.
Ne vem, če si predstavljam, da bi ji pred nosom zavrtel film kar tako... bi to smatral za vsiljevanje. :) Ampak druge prilike nekako ni.
Delam na tem. :)

Ne govorim o temu, da je nimam več rad. Govorim o tem, da je ona odrezala in se ne odzove ne z besedami ne z dejanji. Tudi če dejanja pozabiš (da ne boš trdil da zahtevam vse in sem nepotrpežljiv) mi ne ostane drugo kot besede "bu, pa da vidimo".

Ne vem, če sem od nje slišal "upam da se to izboljša". Razliko verjamem da dojameš.

In glede čakanja v kotu... ona, ti in jaz vemo, da je menefregizem/apatija/pasivnost eno, dobra volja pa drugo, če je podprta z razumevanjem.

Pa kaj ti bereš človek. Govorim ti, da sem šel trikrat skozi identično situacijo in da to ni nič nenormalnega in je minljivo, vsaj trije moji primei govorijo v prid temu.

In ja, sta začetnika na tem področju, beri na področju seksa v nosečnosti, hormonskih sprememb med nosečnostjo.

Ja, bi si zelo želel tega. Tnx.

uf zdej si pa res razočaral, pa tako lepe poste si mel prej.

Enostavno moraš štekat, da hormoni delajo svoje. Še pred menstruacijo sem čudna in včasih depresivna, pa 100% vem, da me matrajo hormoni, da ne govorim kako se vse spremeni v nosečnosti. To moraš razumet, če jo imaš rad. Potreben bo čas, da se vse vrne v normalne vode, da se ji bojo hormoni umirili. Če ji ni do seksa, to še ne pomeni, da te ne mara, ravnotako, - čeprav se čudno sliši_ velja za dotike, poljube.

Poslušaj kalbota, ki ve kaj govori.

Pa po porodu tudi ni nujno, da bo vse takoj štimalo glede seksa. Pa še posebaj, če bo šivana,...

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Pa trudi napisal sem ti, da me je tud tretjič, ko sem točno vedel, kaj me čaka zabilo, ker pride to ko strela z jasnega, čez noč. Vem, da je težko in vem iz lastnih izkušenj, da se splača potrpet.

Kalbo res VE kaj piše! Ki si bil Kalbo, ko sem bila jaz noseča!? Nisem znala (al pa hotla) razložit stvari, take kot so. Enostavno se mi je zdelo (v času nosečnosti, pa še kar nekaj časa po porodu), da mi je brez sexa čisto o.k. Pa sem imela grozen občutek, slabo vest. Pol pa traja kar nekaj časa, da zalaufaš nazaj. So pa to kar resne zadeve. In HB za tipe, kot je Kalbo.

Uh, se opravičujem. :) Pa hvala.

Gre za to, da iščem input še drugih in ga potrebujem z vseh zornih kotov. Tako bom dobil boljši občutek.
Vem da se zgoraj bere, kot da čakam samo tri besede, ki lahko rešijo vse. Sem pa pripeljal situacijo v ekstrem, da vidim, če naj tu sploh kaj iščem, če se bo kdo odzval.

Upam da to kaj pojasni. Približno. bom napisal še kdaj še kaj. :)



Se zelo zavedam tega. Zato še ne bežim, zato se pogovarjam, zato ji še vedno lepšam dneve z miljonom malenkosti, ki so včasih verjetno tudi nepotrebne. Presune me to, da hormonom navkljub, kot praviš, njen racio ne sprevidi, da vseeno ni vse tako rožnato.
Vem, da ona tega ne čuti. Potrebe, želje, pomanjkanja. Ampak odnos do tega oz. do problema, ki nastaja med nama, mi je pa težko razumljiv v kontekstu človeka, ki sem ga poznal "prej", pred nosečnostjo.


Tudi tega se zavedam. Razmišljam o vseh takih stvareh. Zato bi mi pa vsaka lučka na koncu tunela prav prišla, traja pa tudi nekaj časa...

Uf verjami, da je svetloba na koncu tunela.

Vse se bo poštimalo, samo malo potrpi še. Pa še naprej se trudi, ampak ne na način, da ima občutek, da jo forsiraš glede seksa. Pusti stat, če ji ne gre. Bo vse štartalo samo od sebe.

meni v prvi ni blo, v drugi je blo ravno obratno, ker se pa dobro poznam, vem kdaj me vozijo hormoni in je tudi za me to zelo nadležno, ker sem drugače čisto ok.

Ti pa verjamem, da ti ni lahko. Na srečo je z njo in otrokom vse ok, pa maš cajt o tem razmišljat, ker je vse ostalo ok. Če bi bla rizična nosečnost, al pa če bi bruhala in bla skozi na infuziji kot jaz, pa če bi moral zraven sam skrbet še za enega otroka, med tem, ko bi ona bla par mesecev v bolnici,... verjami, ne bi o vsem tem razmišljal.

Te pa štekam, ker te na nek način zavrača, ampak verjami, da bo vse še ok, le počakat moraš še malo. ( upam, da malo, ker lahko traja tudi še eno leto po porodu. )

< Sporočilo je popravil blaža -- 6.4.2010 13:23:35 >

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

...in ce bi se njej racio odlocil, da je treba seksat in bi se vidla poslonckala, verjamem, da bi zacutil, da je sama sebe prisilila v stvar...
bi pa na drugacen post odgovarjali  ker zopet ne bi bilo OK...

mislis, da ona ne vidi spremembe pri sebi?! mislis, da je njej vseeno, ker se je takoo (po tvojem pisanju sodec) spremenila cez noc!? 

kalbo  pustil si me brez besed (seveda pozitivno preseneceno ).

in ja, res so v njenih mozganih registrirane vse tiste male vsakdanje "nepomembnosti", ki jih naredis v  casu nosecnosti-ceprav ne reagira nanje trenutno.

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Pri meni je bilo podobno. Čeprav midva sva se stiskala ljubkovala, poljubljlala...ampak seks...meni ni bilo od seksa. Enostavno nisem imela nobene potrebe, ker nisem čutila potrebe, tudi če sva se spravila k delu, meni telo ni funkcionirala tako kot pred zanositvijo. Sedaj po porodu pa...otrok je star 3,5 meseca pa...VAUUU SEEKS...mi je pa full dobro, še boljše kot pred nosečnostjo. Tako da poskušaj jo razumeti...daj ji občutek da se želiš samo stisniti ki njej, da ne pričakuješ nič več kot samo nežnosti ki ne vodijo v spolnost. Mene je partner razumel in sva čas nosečnosti preživela skorajda brez spolnosti. Vem pa, da če bi partner silil vame, me prepričeval...bi se verjetno začela odmikati...ne vem no. Poskusi jo imeti rad, ljubiti...seks pa...

Tud jaz sem mnenja, da je mogoce resitev v tem, da jo nekako skusas prepricat, da si zelis zgolj objemov in neznosti BREZ seksa... in da ni nujno da vsak dotik vodi v to smer. Ker verjetno je ze res tako, da se ona potem cuti 'dolzno', da zate poskrbi do kraja in se te s tem razlogom rajsi izogiba. Ti pa pac poskusaj zares odmislit seks in rajsi pocakaj da bo tudi njej do tega.

Hvala za mnenja. V par dneh se je situacija (občutki) močno poboljšala, pa ne vem če ni zaradi te množice različnih mnenj in pogledov ali česa drugega.
V vsakem primeru, gremo naprej.

jaz isto..........v prvi nosečnosti sem imela nonstop novo perilo, oblačla sem se še bolj zapeljivo kot prej, prav nenasitna sem bila, zdaj sem drugič noseča, čez dva meseca bom rodila, pa sem še vedno na polno aktivna.

BRAVO!
Včasih je treba pogledat na svtari še s kakega drugega zornega kota.
SEJ BO!!!!! Boš videl.....
Pejte naprej, vi TRIJE !
PA vse dobro!