Matejčika po resnici, jaz bi se odločila za postopek in otroka. Saj vama je šlo do zdaj čisto v redu tudi brez tvoje službe, pa pridna si tudi, ni vrag, da ne bi potem, ko bo uspelo, tudi našla službe. Predolgo že čakata in preveč sta že dala skozi, da bi sedaj vse to dala na stranski tir zaradi službe. Sicer ne vem kje delaš ampak resnično upam, da imaš takega delodajalca kot jaz, ki me v mojih postopkih podpira in spodbuja.

Matejčika čisto te razumem. Sem bila sama v podobni dilemi. Jaz sem se (kljub neznosni želji po otroku) odločila za en mesec prestaviti postopek, ker bi bilo drugače preveč na kupu. Takrat sem si mislila, da bolje, da grem mesec kasneje bolj sproščeno kot pa v takšnem stresu (manjkati bi morala že prvi teden). To je bil moj četrti postopek in bil je uspešen. V času porodniške mi je pogodba potekla in kot sem pričakovala, mi je ni podaljšal. Ampak imam nasmejanega, zdravega, nagajivega sinčka, kar je vsekakor najbolj pomembno, sedaj pa že tudi novo službo.  Hočem rečt, da vem in razumem, da bi najraje takoj letela na potopek in da nič drugega ni tako pomembno, ampak če ti bo to, da takoj manjkaš v službi predstavljalo nek dodaten stres (sama se najbolje poznaš in veš, če se boš obremenjevala s tem - vsekakor ni nobene potrebe, ampak jaz zase vem, da bi se) ni nič narobe, če za en mesec prestaviš in greš z bolj "lahkim srcem", brez dodatnih obremenitev.

_____________________________

BE NICE!
I could be your boss someday.

Moje mnenje na Matejčikino vprašanje: vse mora v nas dozoreti.... Ampak, potem ti je tako zelo žal, da si odlašal, saj minute izgubljene se ne vrnejo, življenje je pa tako kratko. Pa nič ni tako važno, kot je družina, vse ostalo je nepomembno in se itak reši samo po sebi... škoda, da to spoznamo šele.....

Vsem ostalim - srečno!!!!

Eva, pa lepo praznujte te dni ;)



< Sporočilo je popravil Iza12345 -- 3.8.2010 14:43:08 >

grrrr... ne znam naštimati tega hudiča... v podpis

skopiraj si "kodo za na forum" oz. HTML kodo na njihovi strani

< Sporočilo je popravil m_o_i -- 3.8.2010 14:49:22 >

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

delaaaa

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Hvala vsem za vaša mnenja.  Ste mi pomagale, pogledat stvari še iz druge perspektive. Upam, da bom imela razumevajočega šefa. 

_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

Matejčika, pogumno naprej ... življenje samo pokaže pot ... odločitve morda niso lahke, a ko jih enkrat sprejmeš, je vse lažje.

Rada bi vam rekla samo tole.
Ob prebiranju vaših zgodb se učim biti boljša mama. Včasih vse vzamem kot preveč samoumevno in logično in se ne potrudim dovolj.
Hvala, da ste me naučile nove hvaležnosti in mi dajete novih moči in nove vzpodbude za trenutke, ko sem vsega naveličana.
chezAnA

Oj, drage moje, vas počekiram čeprav mi za pisanje ostaja bolj malo časa.

BK drži se, upanje umre zadnje.

Matejčka, pogumno, niso vsi delodajalci BUUUUU, smo tud takšni razumevajoči, čeprav smo na koncu vedno najslabši :/

Izi še malo še malo in stiskala boš malega Malčika.

Vsem ostalim pa en velik objem.

P.S.



na danšnji dan pred 1 letom smo vsi štirje za vedno prispeli iz Moskve


_____________________________

Eva**

http://www.facebook.com/home.php?sk=lf#!/pages/Zbiranje-podpisov-Za-otrocka-gre/135343546502939?ref=mf

http://www.ringaraja.net/clanek/podprite-mamico-janjo-pri-posvojitvi-dvojcic_3182.html

OOOO to pa je zelo lepo

Eva, čestitke ob 1. obletnici! 

Hvala, vsem!


_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

Eva vse čestitke. Vem, da je to prav poseben dan za celo družino. Nekoč pa bo to še posebno pomemben za vašo deklico. In ko bodo malo zrasli, upam, da bodo žurali skupaj, saj bo čez nekaj dni tudi naša obletnica prihoda.

Mož pravi, da se je najin otrok rodil  v trenutku, ko smo prispeli v Slovenijo, zame pa takrat, ko so ga prvič pripeljali vsega prestrašenega pred naju. V resnici pa se je rodil povsem v nekem drugem trenutku. Tako imamo večkrat na leto priložnosti za praznovanja .

Matejčika, ko sem moji šefici rekla, da potrebujem potrdilo delodajalca za posvojitev, mi je zelo grobo povedala, da ne bo službe zame. Tako lahkotno kot sem takrat zaprla njena vrata, nisem nikoli. In kmalu po izteku posvojiteljskega dopusta me je klicala, da me potrebujejo. Kar prepusti se toku dogodkov in naredi tisto kar čutiš in želiš. Izkoristi vsako priložnost.

Ali tudi mi, vsak datum imam skrbno spravljen v srcu in ko rečem, na današnji dan pred..... leti smo pa prišli iz porodnišnice, ali danes pred enim leton ob 13 uri sem prvič stisnila k sebi mojo malo rožico.
Hja to so posebni trenutki in vedno mi je pri srcu lepo. Vse te spomine želim ohranit tudi ko bosta velika, upam da jima bo to pomenilo toliko kot meni.
Zanimivo je da tudi rojstni dan našega tavelikega pri meni nima tolikšne teže kot dan za tem ko sem ga prvič videla, stisnila k sebi....
Hecne smo me posvojene mame z temi datumi in obletnicami, res pa je da jih imamo v celem letu kar veliko , tako da se vedno najde izgovor za žur.

Evo zdaj pa. Pišem. Par dni sem potrebovala, da sem prebrala vseh 107 strani, ampak sem. Ker pač nisem mogla nehat. Nikakor. Sem bila na adrenalinskem valu, ampak dokler nisem prišla do konca, si nisem dovolila oglasiti 
Moram priznat, da je tole skoraj preveč za moje živce, pa imam močne. Ob prebiranju sem uspela pogruntat tudi idealno službo zase - eno pisarnico, od koder pomagam vsem, ki hočejo posvojit od koderkoli, pa še sredstva zraven rihtat. In pa seveda, kakemu uradniku močno močno grenit življenje. Ja, to bi jaz počela. Samo še sponzorja rabim No ja, pa sploh ni šala, bi res, samo je pa utopija najbrž.. Sem pa pripravljena pomagat kakorkoli, če bi se seveda kaj dalo. Na primer, vsak dan ko nora držim vse pestke, kar jih premorem. Vsakemu, ki me sreča, pripovedujem zgodbe, informiram o posvojitvah, razmišljam o napadu na določene uradnike v MK, na vsake par strani branja intenzivno solzim, pošiljam maile za peticijo, ... No, mal zanemarjam mojga dragija, ampak razume (kako ne bo, če mu pa skoz o tem govorim ). Ampak res, ne vem, kdaj sem nazadnje tolk kam noter padla.

Če ne bi bil to javen forum bi se skoraj ko kaka usekana zalezovalka že mogoče počutila. Ah ja...

Torej, držim pesti za vse, mislim na vas, v prvi vrsti na BK. Pač, v teh dneh sem vas kar malo ''spoznala'', tako da ste zdaj tud malo ''moje'' In če iz vsega še ni jasno - dodajte me na fen listo!!! (prosim )

Buhtlček, pozdravljena med nami. A veš , da imava v mislih isto sanjsko službo. Točno to bi tudi jaz počela .

Naše zgodbe so res velikokrat na meji kriminalke, a nič zato, saj ponavadi vedno zmaga dobro in tudi v še nedokončanih zgodbah bo tako, kajne BK?

1ali prav. Ko prva najde sponzorja, ali pa se spomni, kater razpis bi naju ''trajno hranil'', greva v akcijo  Pa še da se malu tu razgovorim, da še ti spoznaš, da sem jaz tudi tako kul kot ti 


Konec bo pa dober in vse dobro. Ni druge, ker do takrat konca ne bo, se strinjam.

Hmmm, a mi imamo en seznam ali kako  ... bo treba ažurirat? Sporočite želje ...

V OBRAVNAVI   

miklarom

   čakamo nadaljnje odločitve

  do poletja bodo poskušali obdelati socialko

 Tina1 - Ukrajina
12. 8. 2010 - izvejo datum prvega srečanja

bela.kava - Makedonija  

   RAZTUR  

 besno navijamo

Matejčika - Makedonija
 papirji zbrani

 Iza12345 - Rusija

   10. 8. - sodišče

 Saša27 -  Kosovo

    zbirajo dokumente

ŽE DOMA   

Eva**
Slovenija 2004 Rusija 2009 sanjajo Afriko   


1ali
Rusija 2006

 DaisyE 
 Rusija 2010

Tia-na    Rusija  2010      




 FENKLUB  

 ZAČETNO BRANJE 

RUSIJA
radijska oddaja
preprosto mama
postopek v Rusiji

UKRAJINA
članek v Jani

MAKEDONIJA
sporazum

Večer :)
Nisem pozabila na posvojene mama, le časa mi kronično primanjkuje in utrujenost me premaguje pa še internetni mrk je bil nekaj tednov. Mi smo fajn, mali žabi sta super, kto bi bila od nekdaj z nama. Je zelo naporno, mormo nekak sfurat člez poletje, kr je oči veliko odsoten, potem bo pa bolje, ko ne bo vse na meni. Trenutno pa moji dnevi tako potekajo, da ob 6h vstanem, da kužona ven peljem še preden se tamala zbudita, potem pa akcija ceu dan, med popoldnaskim spancem probam mal poštimat stanovanje pa skuhat pa včasih polikat, zvečer ko zaspita pa mama spet gara pa se posveča kužonu :))) Komaj čakam september, da si mal spočijem pa naspim :))))
Sicer pa najdem kako minutko da pokukam sem, napisat pa je malo manj časa in seveda še vedno besno stiskam pesti za vse, predvsem za našo kavico.

kaj več pa napišem septembra
grem zdaj še kužona peljat kakat pa po tleh pomit ... juhu...

tudi mene na listo navijačic... prosim

tudi jaz spremljam tale forum,  držim pesti, in obupujem nad MK uradniki skupaj z vami, tudi jaz brišem solzne oči ob lepih zgodbah in ob težavah Bele kave

bela kava - držim pesti, mislim na vas, mail sem pa že poslala. uspelo vam / nam bo!!!
mora