SE POPOLNOMA STRINJAM S PAJACO!

MOJ DEC JE TUT DELOV VSE IN ŠE VEDNO DELA VSE. EDINO KO JE BIL ON NA ŠIHT IN JS DOMA SEM JS PONOČ VSTAJALA, ZDEJ K SVA PA OBA NA ŠIHT PA VSAKO NOČ EN VSTANE ČE JE POTEBNO.

LP, LARA

Lara prosim izklopi Caps, ker je težko berljivo.

LP Kalbo

Ma pust dons LARO... ona je dons vsa v 9 nebesih, čist vzhičena in vesela in zadovoljna, da sploh ne zna potih govort.... dobr da ni v rimah napisala!!!!

PO moje pa z eno roko tipka:)- (ker ima eno zasedeno), pa ne more velikih začetnic uporabljat, potem pa raje z verzalkami piše. A je tako?

pri nas je na začetku meni pomagal ali pa zraven gledal, da se je učil (se ni upal ornk prijet dojenčka;)). danes pa se skopata sama, zjutraj jo previje on, obleče, ven gresta na sprehod...skratka vse, kar delam tudi jaz, z izjemo dojenja:)-

kuham, perem in pospravljam pa večinoma jaz, ker sem pač zdaj več doma. ko bom šla nazaj delat, si bom pa omislila pomočnico, ker sigurno ne bova sfolgala.

Pri nas tud oči dela vse....ze od vsega začetka jo je on previjal, kopal, na sprehod vozil, jest pa zraven če sem hotla...še zdej, če mene ni on prevzame skrb in jo pospravi zvečer spat, večerjo ji naredi, risanko pogledata....ma vse kar ti apde na misel

midva imava naloge porazdeljene, ker pač tako laže delujeva. jaz si težko predstavljam, da bi šla šraufat avto, to pričakujem od njega, on pa pričakuje od mene, da bom zrihtala otroke, seveda če kaj ne pride vmes, .. takrat je eden sam za vse.
mamica in očka sta različni osebi in bosta tudi za otroka različno poskrbela, za nemoteno uživanje v družini pa sva pri nas potrebna oba

pa strinjam se z Gino

papa

midva si pri vseh opravilih če se le da ali ga eden sam ne more opraviti pomagava, no to ne pomeni da če kuham da on tud kuha, da če on avto pere ga jaz tudi....kaj se tič otroka če se prebudi ponoči se vstanem jaz ker gre on zgodi delat, čez dan oz. popoldan pa mi pomaga: previja hrani gre na sprehod... če jaz ta cajt delam kaj druzga npr.se učim pospravljam likam.....,mam kakšne druge opravke

meni se ravno tako zdi, da bi si morala pomagati pri skrbi in vzgoji otroka. so stvari, ki jih mami naredi bolje in so stvari ki jih ati bolj zrihta. a to še ne pomeni, da če pa ene stvari ne izvajaš idealno, da bi se ji mogu odreči. se pač malo bolj potrudiš. zelo pomembno se mi tudi zdi, da svojemu partnerju poveš kaj bi rad od njega in kaj pričakuješ. se mi zdi, da so velikokrat kar nekoliko zmedeni in pol neke stvari ne naredijo preprosto zato, da se me nebi me, zopet, jezile, ker ne bi bilo 100% OK. jim je treba veliko krat tudi malo popustiti in jim skozi prste pogledat, če glih ne previjejo kakor me, na primer.
je pa res, da je velikokrat tako, da mama MORA neki narediti, oče pa ima na IZBIRO ali bo.

ne pa ne...so mi všeč velike črke k sem sama velika :)-:)-

lp, lara

Pol moram jest v krepkih pisat al kaj :)-

tu js meta tut js..v velkih pa še krepkih :)-

Se strinjam s piščanc-em in Gino. Roko na srce, a mama je le mama in je- hočemo, nočemo- več z otrokom in se avtomatično več z njim ukvarja(sploh če je ati v službi). Otroček do 6.meseca sploh ne loči med sabo in mamico, misli da sta ena in ista oseba (zato tak jok, ko mami zapusti prostor, ko pogrunta, da je mami šla).Po eni strani se mi zato zdi prav, da :duda: večkrat pedena mama, seveda je tu tudi očka, ki pomaga. Kdo ga previje, nahrani je res vseeno, a kasneje, ko :duda: začne opazovati obnašanje očija in mamice je pa drugo. Fantki se identificirajo z očkom, punčke z mamico, a za oba sta pomembna oba.

Jaz sem očka velikokrat pustila, da se spočije in ga nisem hotela obremenjevati še z nego (zato še izločen iz vzgoje,rija). On se je pa potem bolj crkljal z njo, jo nosil pri krčkih...Ko je frej pa smo skupaj kar mi je najpomembnejše od vsega. Verjetno sem zato tudi sama kriva, da smo se tako navadili, a samo reči bo treba pa bo, očku tudi ne bo težko (je že za:)- ).

Tudi pri nama dela očka vse, razen prve mesece hranjenja ne, ker sem jo dojila.
Je pa prav njuno skupna aktivnost kopanje.
Drugače pa ni nič razdeljeno, vse oba. Kadar imam izobraževanja, me 2 dni ni, in takrat jo ima očka na skrbi. Od prebujanja dalje,do večernega spanca.:bravo::bravo::bravo::bravo:9nebesa

Stvar dogovora, nekateri pomagajo več, drugi manj, odvisno od tega, kakšno službo imajo soprogi in kdaj prihajajo domov. Moj je cel dan zaposlen s kmetijstvom, tako da ima bolj malo časa, kar pa ga ima, pa z veseljem preživi z najimini tremi sončki in se že veseli tistega na poti. Moja je skrb zanje, saj zato sem tudi ostala doma, vzgoja je skupna, tako da ne pobijava drug drugega, ostalo se pa sproti dogovarjamo. Nimamo nikakršnega načrta po katerem bi se morali ravnati. In mislim, da je tako še najboljše, ne pa očitki, kaj vse bi lahko naredil, res pa je, da če večino dneva prečepi pred televizorjem (tudi takšni se najdejo) pa naj le dvignejo svojo rit in pomagajo.