womanpolice moram rečt, da sem mela tud jaz zdele res velik upanja v to, da bo tokrat, ko si bla operirana in potem spet v postopku, pa uspešno. mi je zelooo žal, da ni šlo.
izjoči, pojdi ven, na sprehod in nikar ne izgubi upanja. Sama sem se že tolikokrat vprašala, zakaj mora bit tako težko, zakaj sem že sama mogla vse to doživet in kaj bom še mogla, pa ni odgovora, pa to vse skup nič ne pomaga, če se sprašuješ, samo težko je.
ampak ne izgubimo upanja do konca. jaz sem rekla ... pa če do konca, do šestega postopka, kolikor nam jih krije zzzs, pa toliko, če bom če še imela moč, ampak ta moment vem, da bom naslednje leto šla spet v boj, ne vdam se še.
ni ti lahko ta trenutek, stisni se k možu, pojdita na dopust, poskusi se sprostit in dovoli si vase pripeljat veliko in še večjo željo, da nekoč bo uspelo, verjemimo v to. Ni lahko, ampak to nam preostane - želja in upanje.
če nam ne uspe, bo treba v življenju najt drug smisel, se naučit s tem živet in vzdržat naše veze žive. To je tudi težko, izziv, ampak nikoli ne vemo, kaj nam bo življenje prineslo. Imaš še dva krita postopka, pojdi v novega, ko boš pripravljena in pojdi v to z veliko željo in vero v to, da enkrat bo.
Bebiii bom mislila nate jutri!
Trepetalke srečno!
_____________________________
Po dolgih letih truda ... dvakrat noseča, dvakrat z dvojčki in dvakrat ostala brez njih. :*(
Mogoče mora pa ena izmed velikih želja ostali le želja :(.