Pozdravljene mamice in še
!
Naj najprej čestitam vsem novopečenim mamicam in držim pesti za čim krajši in čim manj boleči porod za vse tiste, ki vas to še čaka. Vsem skupaj pa se zahvaljujem za čestitke in podporo.
Po kar dolgem času se zopet oglašam, saj je za mano dokaj težak porod in še vedno prihajam k sebi. No, naj na kratko opišem, kako se mi je godilo: Najprej sem bila 6 dni na ginekologiji, kjer so spremljali nosečnost zaradi pritiska, imela sem sicer nekaj svojih popadkov, vendar premalo, zato so me šesti dan poslali domov, nakar sem obiskala svojega ginekologa, ki pa me je takoj naslednji dan poslal v P rodit. Tako sem prispela 12.1. zopet v P, naslednji večer so mi že vstavili vaginaletko, ker nisem bila še nič odprta. Ta naj bi delovala čez noč, vendar pri meni ni. 14.1. zjutraj so mi vstavili gel (kaj tako peklenskega še nisem doživela), ki je prijel takoj, popadki so se vrstili kar en za drugim in bili
močni. Vrstili so se na manj kot minuto, tako da sem to moro preživljala 10 ur brez protibolečinskih sredstev, nakar je prišla moja bab'ca in ob šestih zvečer so mi dali nekaj proti bolečinam. Ker se še vedno nisem dovolj odpirala (na koncu sem bila odprta za dobra 2 cm), je predlagala carski rez. Niti se ga nisem še tako ustrašila, bolj sem imela željo roditi po naravni poti. No, ob 20.27 pa se je rodil najin sinek NEJC, težak 3330 g in velik 51 cm. Narkoza in ostala sredstva so pustili posledice, ampak se počasi pobiram. Z Nejcem se trudiva dojiti, trenirava na proizvodnji mleka
, je pa kaj hitro zamenjal ziziko za dudiko, tako da se tudi tega odvajamo.
Pohvaliti moram tudi trboveljsko porodnišnico, saj so zame in za Nejca skrbeli kot na gradu.
Tako, sedaj pa počasi prebirati strani, ki so mi ušle tekom teh dni.
Pozdravček vsem skupaj!