IZVIRNO SPOROČILO: K_a_t_i
Sapin, preveri, če ima malinast jezik - pol je ziher škrlatinka.
Še tole (zdej sem že sitna, ja..)
Kako prepoznamo škrlatinko? Od okužbe do pojava bolezni mine od 1 do 7 dni, v povprečju pa 3 dni. Začetek je nenaden z visoko vročino, bruhanjem, glavobolom, mrazenjem in bolečinami v žrelu. Zlasti manjši otroci pogosto tožijo, da jih boli trebušček. V ustih vidimo močno povečani rdeči nebnici in žrelo. Nebnici sta lahko pokriti z belimi oblogami. Na pordelem mehkem nebu in jezičku pogosto vidimo tudi drobne pikčaste krvavitve. Jezik je v začetku bolezni debelo belo obložen, kasneje pa se obloge odluščijo in pod njimi vidimo močno pordelo površino jezika s poudarjenimi papilami, kar daje površini jezika malinast videz. Začetek bolezni in spremembe, ki jih vidimo v ustih, so povsem enake kot pri streptokokni angini.
Značilen izpuščaj Za škrlatinko značilen izpuščaj se pojavi drugi dan bolezni. Izpuščaj se začne v pazduhah in v dimljah ter se nato širi po vsem sprednjem delu trupa, nato pa zajame še vrat in ude. Izpuščaj sprva izgleda le kot močna rdečina, ki na pritisk zbledi, v nekaj urah pa postane drobno zrnat, po otipu bi ga lahko primerjali z brusnim papirjem ali "kurjo kožo". Po dlaneh in po podplatih izpuščaja praviloma ni. Obraz je samo močno pordel zlasti v predelu lic, med ustnima kotoma in nosom pa ostane bel trikotnik. Izpuščaj pa ni vedno prisoten povsod po telesu, pogosto ga najdemo le v pregibih (v komolčni, kolenski in pazdušni kotanji ter v dimljah). V pregibih so kožne gube vidne kot izrazito rdeče črte, v gubah pa so vidne pikčaste krvavitve, ki so posledica krhkosti kapilar. Ob koncu prvega tedna bolezni se prične drobno luščiti koža na obrazu in trupu okrog ključnice, ob koncu drugega tedna bolezni pa se koža v velikih zaplatah prične luščiti ob nohtih, na dlaneh in na podplatih. Škrlatinka lahko nastane tudi kot posledica streptokokne okužbe kože, rane ali opekline. V tem primeru so izraženi splošni znaki bolezni in spremembe na koži, niso pa izražene spremembe na nebnicah in v žrelu, to obliko bolezni imenujemo ekstrabukalna škrlatinka.
Zdravljenje Tako kot za zdravljenje angine je tudi za škrlatinko najprimernejši antibiotik penicilin. Pri škrlatinki brez zapletov prejemajo otroci penicilin v obliki tablet ali sirupa, v ustreznih dnevnih odmerkih 10 dni. Le izjemoma se odločimo za uporabo injekcije depo penicilina, ki ga prejme otrok v mišico, zadošča že en odmerek. Pri septičnem poteku bolezni z zapleti je uspešnejše zdravljenje s penicilinom v žilo. Makrolidni antibiotiki so primerni za zdravljenje škrlatinke pri bolnikih, ki so preobčutljivi na penicilin. Druge vrste antibiotikov so za zdravljenje škrlatinke manj primerne. Za zdravljenje stafilokokne škrlatinke moramo uporabiti poseben antistafilokokni penicilin, ker je večina stafilokokov na običajni penicilin odporna. Pravočasno in pravilno antibiotično zdravljenje škrlatinke omogoči hitro ozdravljenje in prepreči tako zgodnje kot pozne posledice.
Preprečevanje Otrok, ki zboli s škrlatinko, ne sodi v kolektiv, saj je za okolico kužen, dokler ne preteče vsaj 24 ur od začetka antibiotičnega zdravljenja. Pri otrocih, ki so bili v stiku z bolnikom, je verjetnost, da so se okužili, približno 25%. Zato tistim, ki so bili v tesnem stiku z bolnikom, odvzamemo bris žrela in v primeru pozitivnega izvida zdravimo s penicilinom 10 dni. Za preprečevanje okužbe pri kontaktih se odločimo le izjemoma, če je v kolektivu v enem tednu zbolelo več kot 5% otrok. Uporabljajo se enaki odmerki penicilina, zdravilo pa se daje tudi enako dolgo kot za zdravljenje škrlatinke. Pri otrocih, ki so bili v tesnem stiku z bolnikom in živijo v slabih socialnih pogojih, kjer je velika verjetnost, da bi bila bolezen spregledana, se odločimo za zaščito z depo penicilinom.
< Sporočilo je popravil K_a_t_i -- 22.10.2010 21:54:19 >
_____________________________
Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10