Prva nosečnost bp, nič mi ni falilo in nič me ni matralo. Druga, fizično sicer me ni nič matralo (razen zgage in obupne  otečenosti), psihično pa naporno do amena... NS obupna,  kasnejši  pregledi, vse preiskave, vse je blo ok, ampak kljub vsem zagotovilom, da je z detecem vse ok, je pač vse to nardilo svoje....
Poroda:  prvi relativno hiter, drugi pa ekspresen, tako, da rodit bi še šla, noseča pa pač ne..


_____________________________


Jakob, 23.04.2007, 3570g/55cm
Julija, 30.08.2009, 3570g/52cm

Prva nosečnost super, druga tud, tretja pa katastrofa. Prvič sem imela ogromno energije brez slabosti, drugič malo manj energije in slabosti, sedaj bi pa samo še spala, bruham pa še v 24. tednu . V 3 sem dobila tudi nosečniški diabetes, česar prej ni bilo.

Prva nosečnost brez težav, v drugi nosečnosti me je pa močno pekla zgaga,bolel križ, noge so mi kar fajn otekle in posledično bolele pri hoji, sploh poleti... Po porodu je mene tudi precej bolelo krčenje maternice, kar pri prvi sploh nisem čutila.
Jap, pod črto torej: druga nosečnost težja kot prva. Seveda pa pri obeh, hvalabogu, brez kakšnih večjih, resnejših težav. 
Ankica, tvoj mož ima pa smisel za humor... sem se nasmejala tvojemu postu, haha.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ne, mene je manj! Me je bilo strah, kako bo, pa je bilo čisto OK. Bolelo me je nekako tako kot prvič, kolikor se sploh še spomnim tistega prvič.

Imam 3, pa dve nosečnosti, pa ne vem pravijo, da vsakič bolj boli, drugič je res pasje bolj in dalj časa bolelo tole krčenje maternice, večkrat pa poskusit ne mislim. 

Uf, precej, precej težja. Najbrž tudi zato, ker sem bila rahlo starejša in pa zato, ker ženska s prvo nosečnostjo že izkoristi svojega jokerja . Tak pravi moj G. Imela sem podobne težave kot ti. Najbolj od vsega mi je šlo na jetra to, da sem celo noč vstajala in hodila na wc. za znoret! Potem sem imela mravljince v dlaneh - včasih tako hude, da sem se sredi noči zbudila s totalno ohromljeno roko.

Ah, saj mine.

No, še to moram vprašat glede druge nosečnosti...A vas je blo kej bolj strah it rodit kot prvič?
Ker mene prvič ni blo čist nič strah...oz. me je blo na začetku, bolj pa ko sem se bližala koncu, bolj sem bila mirna. Rodit sem šla pa tako mirna kot bi šla na počitnice (no, sej pol sem kmalu vidla vse zvezde na teh počitnicah, hehe).
Zdej v drugo pa je ravno obratno-bolj se bližam koncu, bolj me stiska. Pa ker ponoči velikokrat zdej ne morem spat, začnem kr nekej razmišljat o vsem skupaj in me kr panika včasih zagrabi. In si mislim, kako bom spet vse te bolečine zdržala...Pa si pol mislim, da vsaka je še rodila in zdržala, pa bom tut jst...pa mi je pol mal lažje...
Pa pol mam neke scene glede tega, da lahko umrem pri porodu (imam rizičen porod, ker lahko začnem ful krvavet) in me še to muči...
Sej večinoma je ok...sam ko me pa zahvata panika, pol pa moram glih mojga zbudit, da se mal pomirim...
Eh...komej čakam, da bo mimo...

V nobeni nosečnosti nisem imela nekih zdravstevnih težav, nobenih slabosti....

V prvi sem bila fit čist do konca. V drugi sem na koncu skor izdihnila na neki tretji stopnici. Trebuh prvič gromozanski. Drugič še večji.

Prvič me n blo strah rodit, drugič tudi ne. Sem šla optimistično "na pot". No, tretjič pa ne bi bila več tko korajžna.  Ampak zihr pri tebi ne bo tako.

Obakrat j***! Sori, sam se ne da lepše povedat . Prvič sem imela nediagnizirano pljučnico skoraj od začekta pa skoraj do konca (pol leta vse skupaj), poetm so jo končno ugotovili in pozdravili in je bilo boljše - nisem več bruhala po 5x na dan, ampak samo še po 2x . Pa ne vem koliko uroinfektov, ko sem bila že 3m noseča, sem imlea 52 kg... Slabosti, zgaga, zatekanje, you name it, I got it . Na koncu je mala zaostaja v rasti in je celo g. zaskrbelo. Porod dolg 3 dni (dobesedno, začel se je v pon. zvečer, končal v pet. zjutraj), ampak lep, ker sem bila doma dokler niso bili popadki na pol minute (pa še to je bilo prezgodaj, ker še nisem bila kaj dosti odprta).

Drugič mi je iblo na začetku manj slabo kot prvič (mi je pa vseeno bilo, sem tudi bruhala, samo ne po 5x, ker pač nisem imela pljučnice), še vedno pa mi je bilo slabo, zatekala sem še bolj kot prvič, zgaga tudi kriza, skratka vse "lepote nosečnosti" sem spet izkusila. samo da sem poleg tega doživela še odstop posteljice z eno zelo zelo močno krvavitvijo (ko da bi me zaklali, dobesedno) in zelo rizično nosečnost, da je do konca grozilo, da lahko mala ali jaz ali pa obe umreva.
Tako da vem, kaj misliš, samo da sem jaz tak optimist in se nekak nisem sekirala kaj dosti zato. Ko je bilo po 35. tednu sem bila vsa srečna, da smo do tam prigurali, da ima zdaj dobre možnosti za preživetje. Bolečin se nisem bala ne prvič ne drugič, drugič bi sploh pristala na vse, samo da bi bila mala ok...
Drugi porod je bil krajši (trajal je samo en dan, še to ne cel - začelo se je ob 2h ponoči, končalo pa ob 17:30), v p. sem prišla 15 min prej (torej ob 17:15), ker nisem hotela bit niti minuto prezgodaj , tako da je bil porod tak, kot sem si ga želela. Bil je lažji in hitrejši, pa še bolj sem vedela, da zmorem in si še bolj zaupala kot 1. (pa že prvič sem si kar).

Jaz sem si 2. kar zavestno rekla, da se bom s temi strahovi (da mala ne bi preživela) ukvarjala kasneje, ker me zdaj taprva rabi in ker ne bom sfolgala, če se bom še sekirala zato (je bilo itak drugih problemov dovolj, glede na to, da nič nisem mogla)... In potem je dejansko prišlo za mano, ko je pediatrinja v p. pregledala Lejlo taprvič v sobi in rekla, vse ok, lahko jo vzamete... Ko je šla iz sobe, sem se samo zjokala! Prišlo je za mano izkušnja od prvič (ko so mi Ronjo na prvem pregledu v sobi samo odpeljali na IE) in cela nosečnost, ko sem se bala zanjo, če bo zdržala... Ampak je .

Sem hotela it napisat (ker zdaj moraš it podpisat za darovalca, ne?), kaj naj naredijo z mojim telesom, če bi se kaj zgodilo, samo dec. nekak nisem našla časa zato, potem je bilo pa že prepozno . Sem pa povedala lubiju, kake so moje želje in pa staršem in bratu, da je pač to tudi možnost, samo tako, da pač vejo, se mi je zdelo fer, jaz bi bila jezna, če mi ne bi povedali... Se ni pa nihče kaj dosti sekiral .

Aja, čisto prvič sem imela pa ss - takrat je bilo edinkrat, da mi ni bilo slabo in edinkrat, da sem takoj vedela, da sem noseča. Sem ogromno jedla, zredila sem se, ni mi bilo slabo in nič drugega ni bilo narobe razen krčev in krvavitve in potem ss (je bil pa zelo zgodaj). Tako da očitno, pri meni je slabost normalna in neslabost pomeni, da nekaj ni v redu .

Ne se mi zdi da me je v drugo bolj..no čeprav blage krče sem mela tut po tretjem porodu!

Drugače pa če odgovorim na vprašane-prva nosčenost..skoz neki, krvavitve, visok pritisk,zatekanje, bolnica, zunanji obrat, ampak nič slabosti le velika utrujenost, drugače počutje ok...v drugo me je začelo okoli 20 tedna boleti križ, kolki, slabosti do 16 tedna-pač radosti nosečnosti, ampak nič krvavitev in ostalih nevšečnosti..tretja pa je bila kr dost težka-vem da sem si ves čas ponavljala ko sem bila noseča, da nikoli več, da je zadnji in pika...sicer sem zdej bolj kot ne vse že pozabila..edino vem, da me je že zelo hitro začel boletiu križ, kolki-komaj sem se ustala, pa "shodila" pa išisaj me je zagrabil parkrat ogromna krvavitev v 14 tednu, v 30 tednu odkrili napako na ledvici in zato kr dost sekerancije do konca...trebuh pa ogromen(pa tut)..

< Sporočilo je popravil eva1 -- 19.5.2010 14:25:53 >

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]