Moram napisat - po moje si se malo prehitro odločila za

. Pričakovat, da se ti življenje po rojstvu otroka ne bo kaj dosti spremenilo, je iluzija, popolnoma nerealno. Dejstvo je, da se popolnoma spremeni in da nikoli več ne bo tako kot prej. Ni več tiste brezskrbnosti, čas zase pa pride takrat, ko

zaspi ali pa ga imaš v varstvu.
Mogoče se zdi grobo napisano, toda tako je. Ampak meni, ki sem se podala v to z veliko željo in zavedanjem, da se bo vse spremenilo, se to ne zdi nič hudega. Pravzaprav večkrat razmišljam, kako naporna je bila Zala prve mesece in da je najbolj zanimivo ob tem to, da mi nikoli ni bilo nič težko za njo, kljub temu, da je pogosto hotela bit cele dneve na rokah.
Še vedno lahko hodiš na kavice, v šoping ... kot so druge napisale. Samo

pač vzameš zraven. Niso ravno iste kavice, kot včasih, ampak je super na drugačen način
O žuranju jaz kar en čas nisem razmišljala ... Zala se je itak dojila celih 18 mesecev. Sem pa šla prvič za kake 3 ure zvečer ven, ko je bil pust in je bila mala stara dobrih 7 mesecev. Lepo je ajala zraven atija in me niti ni pogrešala. Če greva oba ven, jo zdaj ima babica. Drugače pa ne hodim kar tako žurat, ker mi je čisto brezveze - to stanje ob šankih in plesanje vsak vikend ... Ti časi so mimo, včasih sem res uživala ob tem, danes pa mi več ni jasno, kako to

Če grem kdaj žurat, je to ob posebnih priložnostih - kakšen rojstni dan, dekliščina ipd. Mi je čisto dovolj.