Jezna jezna jezna!
Malo se moram spihat tukaj, ne zamerit.
Danes srečam znanko, mlajšo od mene, ima dolgoletnega partnerja, oba imata dobro plačane službe, živita v lastnem trisobnem stanovanju. Ko sta si kupila to stanovanje, sem jo vprašala, da koliko otrok nameravata imeti, nakar mi je odvrnila, da če sem zmešana, da ona ima toliko cot in čevljev, da eno sobo rabi samo za omaro, njen dragi pa ima toliko tehnologije in kitar in hišni kino in nevemkajševse, da ni šans, da bota imela otroke, ker jih nimata kam dat. OK, njuna stvar.
Danes se torej slučajno srečava in me začne objemat in poljubljat in čestitat za mojo nosečnost in spuščat iiiiiiiiiiiiiiiii zvoke, kot da sva nevemkakšni the best frendici. OK, sem potrpela. Ko pa mi je začela solit pamet z ultra pametnimi nasveti o nosečnosti (kaj smem in ne smem jest), o dojenčkih (kako se jih doji, kako se jih nosi), o otrocih (kako se jih vzgaja itd.) - ona sama, ki nima otrok, niti si jih ne želi, ker jih v trisobnem stanovanju "nima kam dat", to pa je bil višek. Ne, lažem... višek je bil, ko mi je rekla "Daj greva na kavo pa cigaret.", nakar ji odvrnem, da ne kadim več in da mi cigaretni dim in vonj kave sprožata slabosti, ona pa: "Saj ne bom dima pihala vate." No, to je bil višek.
Še vedno sem razkurjena.
_____________________________
I believe that life is a game, that life is a cruel joke, and that life is what happens when you're alive and that you might as well lie back and enjoy it. (Neil Gaiman)