Helou.
Danes je že bolje, fino, da je sonček. Pomaga.
Kar se tiče reakcij, ko sva povedala, no, zaenkrat vedo bolj bližnji sorodniki pa prijatelji, ostalim še nisva povedala, je bilo kar pozitivno. Njegovi so bili vsi ful veseli, moja mama pa..itak, moja mama taka kot je, je morala na koncu pribit kao ja, kaj pa če tvojmu ne podaljšajo pogodbe spomladi, kako boste pa živeli?
Mislim... no comment. No, kasneje je imela še par takih veleumnih izjav, da adijo pamet... faks pa izpiti pa stres... to ni dobro za otroka pa a bi rada, da se ti naredi kot sestrični? Aaaaaajme, skregala sem se. Sestrični je v 6 mesecu dojenček umrl v trebuhu in nikoli niso ugotovili zakaj, genetika ok, ona ok, otroček vse ok... je pa takrat tudi delala pravosodni izpit in eni veleumi babji so prišli do zaključka, da je bilo pa to krivo, ane.
No, danes ima 3 zdrave otroke.
Taaak da jst teh starih čenč in blesarij sploh ne poslušam več.... tudi tašča je imela par pametnih na račun nuhalne,a kako je to fajn, ker dawnovčki so pa itak taaaaak bogi, da je pa že boljš it splav delat, če je kaj narobe. Ma, kot da je to kar tak nekaj na simpl, ane.... Tak da jst se čist nč več ne sekiram, folk naj živi v svojih pravljicah, če jim paše, se ne pustim psihirat prav čist nč več. Tko, zdaj pa šibnem mal na sončka... do trgovine. Se tipkamo!
_____________________________
Jst.