[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

almera-uauuu, to pa je blo presenečenje! iskrene čestitke!


punce, a ktera ve kaj o Inčy? Na facebooku je en komentar, pa tudi pomisliti ne upam..


_____________________________

moje sanje so se uresničile dvakrat- 6.2.2008, in 7.9.2010

dan
no pa ste opogumile še mene da napišem kako se je vse skupaj pri nas začelo,
V bistvu se je začelo v sredo 9.8 zjutraj nekje ob štirih ko sem mislila da me boli želodec, da sem verjetno kaj takega jedla in da mi nepaše in seveda grem kuhat kamilčni čaj in potem nazaj v posteljo, nekje ob pol osmih ko sem se zbudila mene še kr črviči in kličem mojega očeta naj pelje tavečo v šolo da meni nekaj ne pa še da mam trebušne slabosti v bistvu mi sploh ni kanalo da pa bi to lahko bili popadki in potem jaz veselo vse do 10 čepim in čvekam po forumu črviči me pa še kar nato ap meni končno le kane kaj pa če so to sedaj ti tapravi popadki saj se sploh ne končajo ampak kar trajajo in nato seveda le začnem gledat na uro kako dolgo trajajo in na koliko časa in pridem do super številke na cca 7 minut in nato jaz čakam še cca eno uro ko se končno zmigam in pokličem mojega v službo da naj pride domov da me črviči na 7 minut in nato midva nekje okoli 12 ure pridema v P, vmes mi pupa začne pritiskat še na živec tako da mi je mrtvinčila celotno desno nogo tako da sem šepala kot ena stara baka in ko pridem v P me pošljejo na pregled rečejo da sem odprta 3 cm in da bom v parih urah rodila in da ostanem not in me bo malo poslal v sobo še počivat in tako grema z mojim v sobo predihavat in popadki se stopnujejo na cca 4-5 minut, CTG jih je full zaznaval in jaz sem is mislila če je to to potem super-ko bi jaz vedela kaj me čaka .
In po cca 2 urah me ponovno pošljejo na pregled stanje se ni nič spremenilo in jovo na novo v sobo, mojega pošljejo domov jaz pa uživam in predihavam in tako vse do dveh zjutraj ko sem imela popadke na cca 3 minute in seveda spet na pregled stanje enako jaz pa čist hin zdravnici razlagam da ne morem več da naj mi naredijo cr, ampak ga niso hoteli ter me pošljejo v sobo, kličem mojega in mu razlagam da ne morem več. v glavnem katastrofa in vse to se je dogajalo do cca 2 ure popoldan 9.9 ko me spet pošljejo na preghled in takrat meni spipa in jim zagrozim da želim cr da vem da mi pripada ker sem ga prvič imela in da mi ga nihče ne bo preprečil in da če se to dogaja že tako dolgo in vidijo da ni nobene spremembe da je ča da ukrepajo in potem priletijo na kup zdravniki in me sprašujejo zakaj pa kaj ne vidijo da ne morem več, moje telo uničeno, oči temne, dehidrirana v glavnem živi mrlič in na koncu sem le izterjala svoj cr in ker sem za kosilo pojedla dve žlici čiste juhe mi niso hoteli narediti cr preden ne bo minilo od tega 6 ur( jaz vem da je to bilo samo zaradi tega ker sem se postavila belim bogovom pokonci) in tako kličem mojega da naj pride v P tako da je moj bil ta čas ko sem čakal z mano in mi pomagal vmes sem večkrat bila v takem stanju da sem na pol klečala zraven postelje in molila da bo čim prej konec in povem vam še na operacijski mizi sem imela popadke. Hvalu bogu sem nato dobro minuto do pol sedme ure le postala mamica MELANIE in vem da bom to pozabila.Zaradi vse teh naporov mi je padel hemoglobin pa še full slabokrvna sem postala tako da sem sedaj na sirupu da se mi dvigne železo oz. da se mi popravi kri. In ker je moje telo tako švoh sem včerak ko so mi odstranjevali šive kar skupaj zlezla in že zaradi tega mi nihče ne more rečt da je bilo prav da so me pustili tako dolgo čakat.
Ampak ok pozabimo to upam da nisem katero prestrašila ampak prav pasalo je to napisat. Sedaj se skušamo kar se da dojit, od torka ko smo šli domov smo do danes pridelali dobrih pol kilograma upam da tako tudi ostane, tudi spimo kar ok se nimamo kaj preveč za pritožovat ima pa naša pupa take lepo čupko da jo bomo lahko kmalu peljali k frizerju.

To bi bilo na kratko glede moje zgodbe nočem pa nobene strašit, ker tudi mi smo že pol pozabili ker imamo našo punčko . Vem da boi lahko bila moja porodna zgodba lepša ampak kaj hočemo življenje je tako da nikoli ne vemo kaj naš čaka


Čestitke novo pečenim mamicam

in res kaj se dogaja z Inčy
lp

almera je pošibala po desni!?!? to pa je presenečenje, ja, sem kar pobuljila danes, ko sem prebrala. bravo punci     
kaj je z inčy tudi jaz ne vem, ampak držim pestke, da je vse ok!!

danes je pa dan za poležavanje. jaz ne bom počela popolnoma nič pametnega, morda se bom lotila urejanja poročnega albuma, tko izpred pol leta nazaj to je pa to. pa upam, da bo moj kaj prej doma, ko je petek.
imam pa tudi jaz zvečer kar precej krčev ampak se v pol ure vse nekako pomiri in spanje je še vedno brez problema, z enim obiskom wc-ja...

punce, še dobro da tudi ve, ki ste že mamice, tukaj klepetate, ker drugače bi kmalu ostala sama!
janjja, upam, da ti uspe prepričati tvojo G, da je pa res že čas, da si na vrsti!!!

kam se nam je pa teodora75 skrila, a katera kaj ve??

nadka30, ja, tudi me smo se tukaj spraševale, kaj te že toliko časa mučijo in zakaj še ni prispelo sporočilo, da si rodila. sedaj mi je jasno, da so te samo mučili in poklanjam ti en velik aplavz  za to, da si popiz !!! ampak kot si rekla, slabo pozabiš, ko dobiš sončka v roke in tako je tudi prav. in nič ni narobej, če z nami delite tudi manj lepe porodne zgodbe, itak nam je vsem jasno, da na koncu je vse poplačano!!

PUNCE KAJ SE DOGAJA Z INCY, SEDAJ ME PA ŽE SKRBI

Ah ne, z Inčyno bebo je vse ok in upam, da tako ostane. Mislim, da se gre za izgubo nekoga drugega

Inčy - iskreno sožalje. Misli na malo detece...

klemcy lahko na zs napišeš kaj se dogaja z našo incy

uh, ste me preplašile, da je z inčy in bebo kaj narobej! sem se spomnila ene od nosečk prejšnič ko sem čakala na pregled, ko je s svojim partnerjem v solzah zapuščala P pa sem takoj pomislila, da se ni kaj z njima takega zgodilo!!

karkoli je že, kot pravi klemcy: inčy glavo pokonci, pomembna sta sedaj ti in tvoj otroček, pa čeprav so le besede, upam da veš, da nisi sama!!

nadka - jaz tudi ne vem, za izgubo koga gre, sem samo prebrala komentarje, da mora zdaj mislit na bebo, ki prihaja.... tako da sklepam, da je z njo vse ok

klemcy hvala samo da je z njo in bejbo okUpam da bo vse ok in da si kmalu opomore

Incy, sožalje.  Res moraš sedaj misliti na malo detece pod tvojim srčkom

mislim da ji je umrl ati.

Iskreno sožalje!

_____________________________

Biti pripravljen je veliko, znati čakati, je še več, toda izkoristiti pravi trenutek, je vse.

Kaj že vzet v porodnišnico zase?

milo, lanolin kremo za bradavice, rolo za pod pazduho, gumico za lase, fotoaparat, natikače, labelo...še kaj?

_____________________________

Uživaj življenje...

corfu, če boš v LJ rodila, so nam priporočili še brisačo in plašč da svoj prinesemo pa modrček za dojenje in blazinice ter nogavice, milo in to je po mojem to...
jaz seveda še nimam vsega pripavljenega, se mi zdi, da se mi še kar nikamor ne mudi...

Incy - iskreno sožalje

evo mene po dolgem času. najprej seveda iskrene čestitke vsem srečnim mamicam in njihovim štručkam in da bi se veselo in mirno cartali.
moj včerajšnji rok je šel mimo in še vedno sva tukaj v paketu. pa saj ne bi imela nič proti, če bi kolikor tolko lahko spala. tako pa me mučita dve stvari: 1. tamala začne zvečer itak dobesedno divjat po trebuhu in to me zadnje dneve tako boli, da se samo še zvijam. in to traja praktično pol noči. 2. vsako noč, zadnje noči tudi po 2× ali 3×, danes tudi čez dan, ko ležim, se mi začnejo popadki, ki trajajo po pol ure do uro in to na 10 minut, tudi manj in ko vstanem, da sem bom počasi pripravla - konec. ne vem no, kako zgledajo popadki po dveh porodih valda vem, ampak da bi me tako zlepa minili, to pa še ne. počasi postajam sitna, ker sem bla že parkrat v glavi pripravljena, da to je pa zdej to in da gremo v akcijo...pol pa spet nič. a se je komu to dogajalo, se dogaja? včeraj na pregledu je bil ctg ok, naj bi biula odprta tudi že 2 cm in ko sem gin povedala za te moje popadke, mi je ponudla tudi možnost sprožitve, pa si res želim rodit s svojimi popodaki oz. ko si bo naša kepica sama izbrala rojstni datum... ampak danes me vse skupaj počasi začenja že skrbet, saj je v bistvu priporočeno, da se med popadki gibaš, jaz pa čim vstanem - vsega konec...