Pri nas imamo 2,5 leti starega fantiča in 8 mesečno princesko. Z možem imava tudi svojo firmo in da bi sploh imela kaj časa veliko pomagajo tudi stari starši na obeh straneh, čeprav starejši hodi v vrtec.
Naš fantič je šel že pri dobrem letu s taščo za en teden na morje in tudi letos je šel zadnjič že drugič na počitnice za en teden. In ko sem to omenila neki kolegici, je bila čisto zgrožena. Češ, da je še premali in da njena (pri 3 letih) še vedno ni nikoli prespala zdoma. Meni se je to zdelo čisto normalno , saj ima rad stare starše, ker je bil veliko z njimi od rojstva, oni na naravnost obožujejo in ne vem zakaj bi se v vročini cmaril v vrtcu, če gre lahko na morje. Res, da bi bil raje z ves dan z mamico in atijem, vendar tako pač ne gre.

Kaj pa ve? Koliko pustite svoje malčke v varstvu starih staršev? Kako se z njimi zastopijo?

jest lahko rečem sam  starim staršem, da tok sodelujejo z vnučkom. Moja hči je stara 3 pa pol, pa res še nikjer ni prespala, ampak to sam zato ker pač ni kandidatov za varstvo . Drugač bi jo pa z veseljem dala kam za čez noč, da se navad tud kje drugje bit. Čimprej se navadjo, bol je za njih.

Moje mnenje je to,da vsak dela tako kot njemu paše in je čist brezveze diskutirat kako pa drugi in da je kolegica bila zgrožena.Moj je šel že pri 4 mesecih.Pa naj se vsi zgražajo,kaj hočem

ja res en velik  za stare starše....

pa fajn za vaju da se lohka mal odpočijeta pa nove valove energije nabirata za nove podvige....
jaz bi mojga sinčka z veseljem odpeljala k babici da prespi sam ni šans noče....bom pa ko bo hotel prespat pr noni se naspala ko velikaaaaaaaaaaaa....

Pri nas je lažje, ker smo v isti hiši in tako je naša madam že od malega navajena sobivanja z babico in dedkom. Prvi 2 leti je bila itak pri njima v varstvu, potem pa, ko je šla v vrtec, sta jo onadva tudi vozila in hodila ponjo in tako je še zdaj. Midva prideva domov okoli 17. ure (v povprečju), tako da je pač dnevno po vrtcu od cca. 15:00 - 17:00 z njima. Med počitnicami je doma 2 meseca (julij, avgust) in takrat gre tudi z njima na morje za nekaj dni, pa tudi na izlete hodijo, ipd. Razumejo se krasno, ona obožuje njiju in moja starša obožujeta njo. Imamo tudi redne stike s taščo in tastom, vendar ker onadva čuvata že otroke od moževe sestre (torej, moje svakinje), ju pač ne želimo obremenjevati še z našo madam. Smo pa tudi z njimi precej skupaj, tudi na skupna potovanja gremo, kjer je nama fajn, saj lahko res v miru tudi midva spijeva kakšno kavico ali greva zvečer na sprehod.

Meni se druženje starih staršev z vnučki zdi čudovito in nenadomestljivo za obe strani. Tudi sama imam izkušnjo sobivanja s svojo babico (žal že pokojno) in lahko rečem, da so to krasni spomini.

Kdor ima možnost, je to super in še zdaleč se mi ne zdi čudno, narobe ali nenormalno, če gre otrok z babico in dedkom na morje ali pač kam drugam. Le zakaj pa si ne bi starša vzela nekaj uric ali dni samo zase, če je vsem ok?!


_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

super! jaz sem tudi ogromno časa preživela pri starih starših že od rojstva naprej pa še moji bratranci in sestrična in smo se vedno imeli super!
če vsem tako odgovarja, zakaj pa ne
pri nas je pa lani naša 4l z dedijem sama 'preživela' 3 tedne na morju!!! res, da smo prej 2m bili 24h na dan skupaj, ker smo potovali ko je prišla še babi, ji je rekla' pa saj sem ti rekla, da tebi ni treba priti na morje, zna dedi vse sam narest'
pa tudi letos je z njim že bila 2 tedna na morju (par dni še babi...) in jo je naučil dobro plavat
sem se pa zadnjič do solz nasmejala, ko sem prišla k njima na morje...povzela je vso dedijevo tehniko, mimiko plavanja, tuširanja, brisanja z brisačo itd.

_____________________________

CARPE DIEM!

Vsak človek je svet zase, posebej pa še otroci...Jaz osebno svojih otrok pri enem letu za cel teden (ali pa še celo le nekaj mesečnega dojenčka) ne bi dala nikomur, razen, če bi morala v bolnišnico ali kaj podobnega. Eno leto star otrok se mi zdi še definitivno premajhen da bi bil cel teden odsoten od staršev...ne rečem noč ali dve, cel teden pa ne...Vendar to je moje mnenje , ki je nastalo ob mojih otrocih...Ti pač razmišljaš drugače in te zato ne obsojam.
Po moje otrok , ki je dovolj star sam pokaže kdaj je primeren čas in kdaj si želi jiti...pri enem letu tega še ne zmore.
Seveda je pohvalen odnos s starimi starši, vendar se je treba zavedat da so to le stari starši in ne starši. Tudi sama imam lepe spomine na počitnice in varstvo pri starih starših, pa tudi moja dva, sta ogromno popoldnevov preživela in jih še preživljata pri babici, posebej sedaj, ko sta že večja in jo kar sama mahneta tja.... Seveda nam vsem kdaj paše, da se malo spočijemo, si vzamemo čas zase in za partnerja, vendar se to da tudi z eno dnevnimi ali dvodnevnimi pavzami...za daljše bi jaz vsaj prvi dve leti počakala...Ponavljam,.... moje mnenje....ne me zdaj takoj povoziti

< Sporočilo je popravil pelin -- 11.8.2010 13:52:24 >

Se povsem strinjam z Niko.

Jaz imam tudi lepe spomine na otroštvo in trenutke z babico in dedijem. To je neka posebna vrsta ljubezni in škoda bi jo bilo otroku kratiti. Če se pa prijateljica zgraža je pa to njen problem.

Jaz mam mulčka starega 2 meseca pa ga čisto brez problema pustim pri noni za kaki 2 uri. Ljubezen med njima je vsak dan večja in tudi se ji tako smeji in ˝govori˝ z njo. Bom rekla, da je to najbolj varna oblika varstva. Meni se zdi zelo pozitivno, da tako spodbujamo povezanost v družini. Več ljubezni nikoli ne škodi. Tko, da jaz bi rekla .

jest sm absolutno za, da otrok preživi tudi kak teden pri starih starših. Mogoče tudi z njimi na morju. če že od rojstva naprej vidiš, da stari starši upoštevajo tvoja načela, način vzgoje, rutine, postavljanje meja in ne vsiljujejo svojih idej za vsako ceno, potem je druženje z njimi lahko le pozitivno. In pomembno je, da poteka od rojstva naprej in če ga že pri enem letu pustiš za par dni pri njih v varstvu potem se otrok tega navadi in mu ni tuje kasneje ostat sam za kak dan ali dva s komerkoli.

Moja mala miš je stara dve leti in je ravnokrar že tretjič na počitnicah pri babici. Jaz sem tista, ki psihira in jo skrbi in pogreša ... tamala pravi, da nima časa niti govorit z mano. Biti z babico in dedkom je popolnima drugače kot s starši. Stari starši so veliko bolj spontani in bolj neobremenjeno pristopajo k varstvu otroka. Mi jih imamo celo leto in moramo poleg varstva in vzgoje hodit v službo in uredit še 1001 stvar. Stari starši pa obveznosti dajo na stranski tir in se posvetijo otroku. In tudi sama imam zelo lepe spomine na počitnice pri babicah in z babicami.

Za sem tudi zato, ker sm spremljala življenje mojega bratranca, ki od rojstva ni niti dneva preživel stran od doma brez staršev. Nikoli. Dvakrat je šel v šolo v naravi in dvakrat so ga drugi dan mogli iskat, ker je imel tako stisko, da je dobil vročino in je bruhal. Po osnovni šoli pa bi moral biti v internatu pa je tretji dan pobegnil, prišel domov in čist vn padal, da si bo nakaj naredil, če ga peljejo nazaj.  

_____________________________

Če bi rad bil srečen, BODI!!

Moja tavečja je bila prvič za 3 dni pri babici in dedku, ko je bila stara 15m, s tem da sem jo pri ene 4m pustila spat pri njih in šla ven, pol pa prišla še jaz tja spat. Tamala pa je prvič šla... ne spomnem se točno, ampak mislim da še prej. Ne vem, meni to ne predstavlja problema, ker tašči 100% zaupam. Mislim, da če imaš kot starš kakšne zapreke in dvome, da to tudi otrok čuti.

Moji dve sta šli letos prvič za tri dni, pa sta stari 2,5 in 4.
Se pa žal zaradi oddaljenosti ne vidimo pogosto in sta se mi prej zdeli premajhni za take dogodivščine, ko še ne znata povedati kaj bi radi. Pa tudi želela sem, da če gresta, naj gresta obe.
Sedaj hodita radi in ni mi žal, da sem toliko časa čakala.

Če je odnos z dedki in babicami tak kot mora bit in je na obeh straneh dovolj spoštvanja, torej da dedki in babice razumejo, da so le dedki in babice in da imajo pri vzgoji glavno besedo starši, in da starši razumejo, da so dedki in babice tu tudi za to, da svoje vnuke malo razvajajo, potem sem sigurno ZA.

Naša je prvič eno noč prespala pri mojih, ko ji je bilo 4 mesece. In pri njih prespi tudi velikokrat iz petka na soboto in potem jo midva prideva v soboto popoldne iskat. No in letos junija, ko ji je bilo pa 19 mesecev, pa je šla prvič z njima za 4 dni v toplice in so uživali noro, tako da za prihodnje sta nama že povedala, da jo bosta še za dlje vzela s seboj. Men je fino, da imaš poleg partnerja še nekoga, ki mu brez problema lahko zaupaš otroka.

imam pa ravno kontra problem  . Moja2 sta stara 3 leta in 5 let, pa ju tašča in tast, kjer se dostikrat tudi čuvata čez dan, nočeta vzet obeh - čez noč le enega, na počitnice le enega. Kmalu se nam bo pridružil še en družinski član in kar hrepenim po malo časa solo z možem, v miru, ker vem, da po rojstvu otročka še nekaj časa ne bom imela možnosti večernega izhoda, pa tudi treh otrok mi ne bo nihče mirkal. Super se mi zdi, da obstaja pripravljenost starih staršev na intenzivnejše druženje z vnučki, kar verjamem da ni enostavno .

_____________________________

moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"

Ta starejša hčerka je šla z mojimi starši lani, pri 18 mesecih prvič za en teden na morje, letos spet. In tko vmes gre občasno tja na počitnice. Ko treba it domov pa joka, da je groza.
Obe s ta malo hčerko sta tudi tri dni spali letos pri mojih starših, ker sva šla z možem na Metal camp.

Moja hči je stara 3 leta in 3 mesece....pa je do zdaj že večkrat praspala pri starih starših....ali pri mojih ali pri drugih starih starših, ki pa živijo 300 km vstran.....

Meni je to nekaj normalnega.....da je otrok na počitnicah.......prvih je prespala pri starih starših za nekaj dni, ko je bila stara dobro leto in sva bila oba z možem službeno odsotna 5 dni.....bilo je brez kakega stresa.....

Je pa zanimiva reakcija drugih mamic, ko sem to povedala......da bo enoleten otrok ostal sam 5 dni z babico in dedkom......"A boš lahko to prenesla? Jaz ne bi mogla biti ločena od otroka tako dolgo" Ni bilo vprašanje, kako bo otrok to prenesel.....torej iz tega sklepam, da ni "problem" v otroku, "problem" si delajo zgolj starši......

tudi moj je bil že 3x na počitnicah pri babici-dedku, pa je star 10 mesecev. in mi je prav vseeno kaj si drugi mislijo. če gre rad in uživa, zakaj pa ne.

Meni je všeč

Se 100% strinjam.

tudi jaz se strinjam. sem jo že pustila doma v varstvu babice (ene ali druge), tudi za čez noč, ampak kaj več pa ne.

Zgoraj citirano se meni zdi bistveno.
(Ne pa da dobim domov zdivjanega triletnika, ki ne uporablja več besed prosim in hvala in kriči in se meče po tleh, če ni kaj po njegovo in (to je pa cvetka)se je spet navadil na plenico, zato ker je babici " tako fajn previjat". Prosim, če lahko dobim nazaj svojega otroka!!)

Bi ga pa dala z veseljem, če bi vedela, da se bosta držala dogovorov.

malo jih je takih, malo. al mam pa ravno jaz tako smolo...

No to je itak moj pogoj. Zato pa pri drugi babici ne preživi niti minute več brez mojega nadzora. Ker ne da bi ona vse po svoje, nalašč lih kontra dela kot delamo mi s tem nervira otroka in mene in očeta pa pravlja v slabo voljo.

_____________________________

Če bi rad bil srečen, BODI!!

pri nas tega ni ... imata babi in dedi svoj način in če jima je tako lažje, pa naj. Na začetku sem imela kar težave s tem, da sta mulčka dojela, da je pri meni drugače (ne popuščam toliko, zahtevam več sodelovanja in samostojnosti ...), a sta kmalu dojela, kaj se kje od njiju pričakuje. Tako rada gresta tja, da pač stisnem zobe in se po potrebi spiham le sodelavki in na RR , možu pa čim manj, saj so to le njegovi starši.
Pa ne narobe razumet, vem, da je pri babi zanju lepo poskrbljeno kar se tiče varnosti, prehrane, nege, igre, jima nič ne manjka, le način obravnavanja otroka je drugačen.


_____________________________

moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"

Po moje je tudi prav, da je drugačen......in ta drugačen način obravnave tudi dobro dene otrokom......kajti pet krat na leto ali pa še manj preživeti nekaj dni s starimi starši ne more "izničiti" starševskega načina vzgoje.....