Hejla punce!
Evo, en lep vikend za nami...Večinoma deloven, pa kaj zato...Se človek počuti vsaj malo koristnega kljub svojo okornosti...Sem imela cunja party...Pregledala, oprala, posušila in spravila en miljon cunj za našga Jakoba (tiste, ki so mu premajhne vrnila lastnikom in bodočim uporabnikom, tiste, ki jih je dobil pregledala in posortirala-za doma, za v vrtec, prevelike...)...Tako, da sem bla celo soboto popoldani in nedeljo na kašči med cunjami...Seveda me je posledično tud malo bol zvečer poboleval trebuh, ampak to je samo opozorilo našega
da je tud on zmatran od vsega tega dela!
Pa da ne bo pomote, tud za prihajajočega
sem nekaj preprala: posteljnino, pa posteljico spraznila...poprosila sinkota in moža za pomoč pri predelavi za mičkanega uporabnika (vzdigniti dno na najvišjo stopnjo)...
Včeraj popoldan pa smo jo odrajžali prori naši ljubi obali...Pristali smo v Žusterni na en sprehod in malo igranja z sinkotom na obali...Je hranil ribice s kruhom
...In še celo pot nazaj od tega govoril...Kljub lepemu namenu pa izlet ni bil tako popoln kot smo si zamišljali, saj je Jakob že po poti tja dol bruhal v avtu, tako da smo ga morali komplet preobleč in kot nalašč človek nima vsega potrebnega za preoblečt s sabo ko rabi (smo imeli samo kratko rezervo), ampak nič hujšega, sej ni blo tako mrzlo...Tako da zdej moram pa še eno dolgo rezervo dat v potujoči nahrbtnik...In ponoči je spet bruhal...Kdo bi vedel zakaj...Mogoče kar takom saj ima vsake toliko kakšne prebliske in bruha
hja, ta naš božji refluks...Ko si človek reče, da zdej se je pa končno malo umirilo, pa takoj dobiš naslednji dan porcijo in to pogreto
Mamamajča, upam da se z možem čimprej pomirita in vrneta na lepe stare tire...Verjamem da ne tebi ne njemu ni fajn bit "skregan", ker človek v zakonu oz. partnerskem odnosu ni temu naklonjen...Bo, počasi pa bo tud to šlo mimo...Malo pa moram pogladit moške po dlaki...Celo nosečnost so oni na stranskem tiru. Nam se vse dogaja, mi prve začutimo
v trebuščku, mi čutimo kako nas
brca, mi smo prve ki na UZ vidimo otročka in slišimo njegov srček, mi bruhamo in mi trpimo bočine in olajšanje pri porodu...MI,MI,MI...Očetje so tukaj žal potisnjeni na stranski tir in zato moramo tudi malo razumeti njihove prebliske med nosečnostjo...Kot otroci, ki nagajajo, tudi oni tako iščejo pozornost!
Zdej pa ne narobe razumet, da podpiram in dajem prav, da gredo brez kaj povedat za celo noč zurat z izklopljenim telefonom. Samo v razmislek, zakaj tako počnejo!
sasadejan, upam da niso bili tisti krči kaj hujšega...Meni se ni še nič javila, tako da zgleda da so še v enem kosu! Le tako naprej!
Nismo še na vrsti za rojevati! Jaz nimam še nič napravljeno! sem ravno danes z mamo "debatirala"...Ko me je vprašala, če sem že vse kupla za dojenčka...Jaz pa: ne kliči hudička, da pride prezgodaj...Druga polovica septembra mogoče!
_____________________________
3.10.2008 ob 14.44 Jakob
21.10.2010 ob 3.40 Luka
23. 8. 2012 ob 5.15 Manca