Skratka, da bi lahko zunanji opazovalec dojel vso grozo neke tragedije je očitno potrebna umetnost.
No, tole mi je blo prej tko lepo prebrat, pa sem mogla it v stacuno pa opravke oddelat...ampak ja, sem spomnila prav na Tarkovskega (ki ga Bakfark tko fajn omenjas v naslednjem postu, ki je nastal vmes ko sem jst kosilo oddelala ). V svoji knjigi Ujeti cas pravi, da
"Umetnost cloveku omogoci razumeti resnicnost skozi subjektivno izkusnjo." In ja, zato je tko lepo, da umetnost je, da se rojeva in porojeva iz obcutij in zaznav. Taksni so pol vsi filmi Andreja Tarkovskega, sam niso za vsakega cloveka se mi zdi...tko pocasne so slike, sami nizi podob, ki pa zahtevajo koncentracijo. Se pa splaca, gotovo...vsaj na youtube pogledat kaksen krajsi izsek npr. predno gre clovek v ogled filma za cele 3,5 ure.
Se pa pridruzujem mnenju, da je
Pred dezjem krasen film. Pa
The Hours tud. No, men je zlo vsec tud ceski film,
Kolja (s krasno glasbo Dvoraka). Al pa klasika Jane Campion
Klavir (Piano), kjer se kar ne morm naposlusat glasbe.
Eden zame najboljsih filmov ever:
The Usual suspects (Osumljenih pet), pa
Face Off (Brez obraza) mi je tud fajn, tak nov veter je zavel v kriminalkah z rezijo Anga Leeja (sej je pol Tarantino to prevzel pa nadgradil, sam Face Off mi je se vedno svetoven) od biografij mi je vrhunska
Iris (o angleski filozofinji Iris Murdoch), od dram pa npr.
The End of the Affair (Konec afere)
, film Niela Jordana. Ma od njega mi je itak velik del vsec, tud
The Crying Game.