ta otrok sploh ne zaspi v avtu, tudi če je utrujen. sem dozdaj mislila, da več ali manj vsi v avtu zaspijo.
nekako tako je bilo do pred kratkim z našim zmajčkom. zdaj se včasih zgodi da zaspi oz. ko se je vozil domov z mano ob 21h, je ponavadi tik pred domom zaspal. kot da bi preverjal, da ja ne bomo šli nekam, kamor on noče.
maja, drugače pa: pri starejšem sem imela prevozne probleme. lots of them!
saj nerada priznam, ampak - med vožnjo sem ga ponavadi držala za roko, da se je umiril. neprijetno, ko sva se vozila sama. pa dudo v ustih (grozno je bilo, če mu je padla na tla... v najhujšem primeru sem se ustavila, ker je bilo dretje neznosno) in non stop animacije alla
glej, traktor! bager! džip! žal ni še povsem minilo. se včasih še vedno dere in zmišljuje kaj in kako. včasih, npr. mu moram non stop vrteti en sam komad, ki mu je všeč. je pa bolje.
smo pa imeli enkrat groozno pot z morja domov: sem si rekla, da nikoli več.
letos smo tudi nekaj podobnega imeli: s tem, da sem še jaz bruhala vmes
kaj češ: daj na ignore.
ivana, zdrži.
zoprno zaradi ranice tale smrkavost. pa pozdravita se!
jaz pa: že 5x sem šla do hladilnika, da bi vzela bacardi breezer pa vsakič na poti do tja pozabila, po kaj sem prišla (itak da sem vsakič vzela kaj drugega) zdaj se mi ne da več: bo počakal na kakšen drug dan.
lahkon noč vam želim!