itak...

Priden je priden,upajmo da bo tud naprej tko

Evo nas z uvajanja - je bila uro in pol sama - bolje kot včeraj, ko je hotla biti samo v naročju. Se je že malo sama igrala, edino jesti še ni hotela. Ma bo tudi še to.

Zdaj smo pa kolesa gledali - moramo kar tri nabavit - oči, K in He.. Še dobro da so se začeli popusti

Članek grem pa zdaj brat

majana, ga bom kar že jutri v vrtec peljala. Itak bo samo kakšno uro, pa še to bom jst zraven. Se mi zdi, da mu manjka družba, ker je navajen vrtca, pol je pa posledično bolj tečen. No, pa sej ni neki ful tečen, sam jst nisem več navajena bit cel dan z njim pomoje Je prejle pol ure jokal, ker sem sesala (po novem se boji sesalca), pol je pa še s kavča zgrmel, ker mu je spodrsnilo Je jokal in jokal, zdej pa upam, da bo zaspal. Sem se pa spravila tele puzle na tleh pucat, jaooo....a je kak simpl sistem? Jih ribam z gobico za posodo, pa gre počaaaaassssiiii.....

Joj, tile vrtci... mi je grozno samo, če se spomnim, kaj bi bilo če ne bi bilo vrtca... Punce držim pesti, da vse dobite vrtce tam kjer želite v kratkem. Tale pravna podlaga, jim pa ne more zdržat v nobenem primeru...

No, mi se dons ne uvajamo ... to za nas še pride, ko druge stvari porihtamo...

Papua... a misliš, da je dober, da ga v vrtec pelješ? Da ne bo še bolj zbolel (če niso zobki)... ma itak bo pa zdravnik danes povedal... Pike poke za S.

O flašona!
A tvoja 2 sta tut v vrtcu=?

papua...jst ga tudi nebi še v vrtec peljala. Glede na to, da je imel visoko vročino, se po mojem še ne počuti najbolje.  Če je res peta al šesta jih še ful glava boli. najbrž ti je zato tulil ko si sesala. Kr predstavljaj si, da tebi nekdo nažiga pri glavobolu . Pa tudi občutljiv je toliko bolj zarai bolezni in ne vem kako bi reagiral na neki povsem novega in ful stresnega.
Sicer je na tebi, da se odločiš.

Aja...pa brez kake zamere, to je samo moje mnenje

papua - definitivno ga ne pelji v vrtec. sorry. ne bom ti solila pameti in razlagala kaj in kako ok ?

preživeli prvi dan vrtca. na koncu sem ga za nekaj časa pustila samega in baje se obnaša, kot da je že celo leto tu.  superca. jutri že malcamo, v petek nimam pojma in upam, da v ponedeljek že nekako prespimo.

ps: pa še nekaj, ni edini tu pa tam zakašljal. in ena punčka je celo imela smrklne. a si moraste misliti ?

Moja je ostala doma, pa mi je potem kolegica povedala, da so vsem zeleni tekli iz noskov. Mah tut prav, zdaj je kar je. V ponedeljek začneve.

men je pa tko hecno, k ste res misle da bodo imeli težave v vrtcu?  sej je večina vaših otrok (naš J. je neka 'svetla' izjema) ful samostojnih pa se ne bojijo drugih ljudi ipd.

al samo jaz jamram kako joka še ko babico pa dedka vidi?

to tut Z, ko nonota vidi. To je zato, ker se ful malo viijo. Ona ga 1x na dva meseca, pa še takrat samo za par urc. Zdej ko je na dopustu sta pa vredu. Ji je všeč.

no sej, J. jih tut bolj malo, tko da to je logično, samo on joka tut k gre kdo od naju iz njegovega vidnega polja ne joka, kriči... pa to še kar ne mine 

če si ga pa razvadla

ja HB da tvoja Z. ni

Tud misve sva iz vrtca, je bla kakšnih 20 minut sama, brez problemov. Morm pa rečt da pri nas noben ni jokal. Pa še na kosilu sva ostale, jutri pa naprej.

Da ne govorim o tem da dons sploh še ni spala, in očitno tud nima tega namena.

Jo držim proč od tebe. Sm vidla zadnjič...si že začela vplivat nanjo



< Sporočilo je popravil maja1488 -- 1.9.2010 13:27:40 >

majana - to je šele prvi dan. ti si dala to že skozi. boš videla čez en teden, bomo vse objokane. čakaj, da pogruntajo da jih peljemo, da jih tam pustimo .  
ja še bo veselo

ah ne, sej ne bo hudga

J. je sicer jokal ko je ugotovil da bo tam ostal, ampak to je trajalo max. 10 minut. Zdej pa še vedno joka zjutraj, ampak se potem zaigrajo in ko ga pridem iskat, bi še kar tam ostal.

da še jaz pristavim svoj pisker - jaz ga tudi ne bi peljala, če bi bil to moj otrok. Moja mami je imela pri nas tako logiko - doma smo bile dokler niso izginili vsi simptomi bolezni (npr. vročina) in nato še dva dni - en dan smo mogle dat mir kor da bi bile še bolane in nato še en dan ko smo lahko že vse delale. Te filozofije se nekako držim tudi jaz in se mi zdi da smo kar uspešni v preprečevanju kakšnih hujših bolezni in padcev odpornosti.
Je pa res, da je sploh pri majhnih to zelo težko izvajat - že zaradi odsotnosti iz službe in ker mali otroci takoj divjajo, ko nimajo 40 vročine (vsaj moji). Samo se sčasoma navadijo, da je bolezen pač bolezen.
Pri nas ima tudi vsak bolnik svoj poseben jedilnik - K. juho, He. gole makarone.

Itak pa dela vsak po svoje.

Statistike pravijo, da se od vseh evropskih držav najpozneje osamosvojijo otroci v Sloveniji: moški pri 31,5 leta. Številka je pač povprečje: v revni družini z več potomci morajo kaj hitro na svoje, edinci pa potegnejo z mamo tja do 40 in čez (spotoma: statistiki niti ne opazijo, da je kombinacija besede »otroci« in številke 31,5 mogoče rahlo smešna).
Oni dan, na eni od univerz, me je prešinila zamisel – v referatu sem vprašal, ali se je že zgodilo, da je mama pospremila sina na vpis doktorskega študija. Seveda, so rekli. Mama mu je tudi izbrala predmete in mu pomagala izpolniti obrazce. V mojih časih so te starši pospremili v prvi razred osnovne šole in še to le prvi dan, potem si se osamosvojil.
Danes očitno nekateri zamujajo s tovrstno osamosvojitvijo že več kot 6.500 dni.
Prijateljica mi je omenila, da je delala mini raziskavo med bruci, ki so prišli študirat v Ljubljano, in niti eden izmed devetnajstletnikov ni zdržal prvega tedna, ne da bi nad nečim obupal in bi se morala mama pripeljati na pomoč – od obrazcev do urejanja tega in onega do prehranskih zadev. Zdaj so univerze že v vsaki vasi, da se mamam ni treba voziti tako daleč.
Ne dolgo zatem sem govoril s strokovnjakoma za kadrovske zadeve in debata je zašla na področja, kjer se v kadrovskih službah odpirajo novosti in zahtevajo največ svetovanja. Rekla sta: "Ja, kako ravnati z mamami, ki sinove spremljajo na razgovor za službo." Debelo sem odprl usta. Hm, le kako je videti tak pogovor?
Delodajalec: "Iščemo samostojno, odgovorno osebo, ki bo …"
Sin: "Eee …"
Mama (vskoči): "On je tak! Moj sin je točno tak!"
Začel sem malce spraševati naokoli in menda se je materino spremstvo zgodilo tudi že v podjetju, ki zaposluje pilote. Predstavljajmo si naslednji posnetek iz črne skrinjice:
Pilot: "Mama, kontrolor je rekel steza C, ne B!"
Mama: "Neznancu boš verjel, ne pa meni, ki skrbim zate že 40 let! A tak si! Nehvaležen! Steza C!"
Pilot: "Prav, mama, prav."
(kriki in konec posnetka)
Slovenci imamo pri vzgoji maminih sinčkov nekaj posebnosti, ki jih tokrat ne bi omenjal. A načeloma je trend enak v vsem zahodnem svetu – vedno več sinov se ne more odtrgati od mame, ostajajo otroci, vsekakor pa jih je veliko več v primerjavi s hčerkami. Zakaj?
Poskusimo z biološkim odgovorom. V ženskem organizmu so mejniki jasno vgrajeni – prva menstruacija pomeni odraslost, menopavza starost.
Moški tega nikoli niso imeli, zato so si družbe izmislile umetne mejnike: pri trinajstih je Špartanec odkorakal v bitko in se vrnil (če se je) kot odrasel. V afriških savanah je moral ubiti leva, ponekod se vreči z drevesa in podobno. Od smrtno nevarnih preizkusov so pozneje ostali le še običaji, kot so bar micva, birma in podobni. Zahodna civilizacija je rituale ukinila kot nekaj krutega, nemodernega, nepotrebnega. In nenadoma moški ne ve, kdaj je odrasel. Ne priteče mu menstrualna kri, zato še pri štiridesetih lahko čepi doma in se dela dojenčka.
Rituali niso bili ukinjeni prav dolgo nazaj. Še pred nekaj sto leti ni bilo pubertetnikov, adolescentov in podobnih vmesnih stopenj, marveč le otrok in odrasel, vmes pa meja rituala.
Zadnji ritual odraslosti, kar ga pomnim v teh krajih, je bilo služenje vojske. Dvanajst mesecev v Jugoslovanski ljudski armadi je bilo ubijajoče dolgočasno leto v bebavi korporaciji, ki je častila neumnost in egalitarizem, ampak bil je ritual, ki je veljal za prestop iz otroštva. Nato so – po zgledu zahodnih dežel − tudi ta ritual spremenili v navadno službo. Iz službe se k mami lahko vrneš, iz rituala pa ne.
In kaj predlagam? Resno, brez heca: po končani srednji šoli bi moral vsak državljan za eno leto oditi na dobrodelno misijo v daljne dežele. Naj pomaga zdravnikom po Afriki, naj zida na Haitiju, naj se postavi na lastne noge; prvi mesec izjoka oči od želje po maminem skrbništvu, potem pa preživi šok in ugotovi, da je samostojna in zrela oseba. Odrasel, skratka.
Miha Mazzini

Moja He. je bla ko šefica prvi teden - niti ene solze, nič, sploh me ni pogrešala. Ko pa je po vikendu pogruntala, ta to ni bilo samo zabijanje časa en teden, ampak je to postala realnost, se je začela tako živalsko dret, da sem jo slišala v službo. Je trajalo ene tri tedne, pol je blo pa OK.

koala.cek

tavelik do danes še ni jokal v vrtec,obratno on joka če ne gre v vrtec ,in močno upam da bo tud pr Maju tako čeprav je drugačen.


kaj naj na hitro skuham?!?!?!?!