Ronja, jaz pač tako boljš funkcioniram, saj tudi kaj skupaj skuhano pa pečemo, likamo pa ne, ker je zame to preveč nevarno. Pa čas ki ga imam zase je tudi bolj pomemeben, pa k frizerju jih ne nosim s seboj, pa grem dopoldne, pa k G na pregled, pa zobozdravnika mam zjutraj, pa vsa opravila ki niso povezana sam s stanovanjem lahko naredim, pa mislim, da jih je kar nekaj.

sicer pa ko komu paše, jaz da sem na računalniku in tamala dva okol mene skačeta, mi ne gre, to mam čas dopoldne ko sem fraj al pa zvečer.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Popolnoma se strinjam z Ronjo,res je lepo napisala,enako mislim in delam.
Našidve sta sicer v vrtcu,vendar popoldne skoz z nami,ko delamo in skoz delamo-kmetija.Pa se mi včasih zdi,da nikamor ne pridem z delom,pa vendar,skupaj smo,kar je otrokom tako največ.

miška,probaj tako naredit,da jo kasneje peješ,tam okrog 9. ure,zajtrk naj ima doma,morda v sredo doma,da sta dlje skupaj.

Je pa res še premala in ni fajn sekat rutino in stokrat uvajat.
Fajn zrihtajta.


_____________________________

Sedaj pa imamo doma tri čudovite sončke,ki mi pomenijo vse na svetu.

hvala za odgovore.
dokler se ne navadi, bo hodila redno. pač malo kasneje. potem pa jo bom imela, ce bom cel teden popoldan recimo ob sredah in petkih doma.


_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

Pri nas je bilo tako:

Tisti teden, ko sem delala popoldne, sem po otroka hodila po kosilu, z njim preživela urico ali dve, ga peljala do babice in ga po službi odšla iskat.
Tako me je videl 3x dnevno, kar se mi vseeno zdi bolje kot samo jutranje urice.

Res pa je, da nisem delala do 22h (Tu ti lahko pomaga mož, da te ne bo čakala tako pozno, jo pa še vedno vidiš 2x dnevno).

Kasneje, ko je bil uveden v vrtec, sem tistikrat, ko sem delala popoldne, izpustila tudi kakšen petek, da je bil otrok ves dopoldan z menoj ali pa podaljšala vikend na ponedeljek.

Ko je malo starejši pa že razume, da mama dela in da je zato ni.

end, verjamem, da ti tako boljše funkcioniraš, vendar nismo vsi enaki: miški bi bilo po napisanem zelo težko cel teden skoraj nič ne videt tamale (samo kako urco pred vrtcem). Verjamem, da bi se ji sfuzlalo, če bi imela enak tempo kot jaz, ampak tudi tvoj ekstrem ji verjetno ne ugaja (meni bi se pa sfuzlalo, da ju cel teden nič ne vidim, da ne govorim, kako bi se njima ). Zato pa smo tu, da ji predstavimo različne možnosti . In kot vidiš, se je ona odločila za eno vmesno varianto .

metulj, Ronja se trudi bit skulirana, ampak to, kar si opisala, je občutek, ki ga vsaka mama doživlja, po moje... Vse kdaj ne vemo, kje se nas glava drži. Pri meni je to navadno takrat, ko sem kaj bolna.

Očitno pa nisva čisto edini s tem načinom razmišljanja:
"But more important, here’s what parents need to know:

That our children need more of us. We have become so good at saying that we need to take care of ourselves that some of us have used it as an excuse to have the rest of the world take care of our kids. Yes, we all need undisturbed baths, time with friends, sanity breaks and an occasional life outside of parenthood. But we live in a time when parenting magazines recommend trying to commit to 10 minutes a day with each child and scheduling one Saturday a month as family day. That’s not okay! Our children don’t need Nintendos, computers, after school activities, ballet lessons, play groups and soccer practice nearly as much as they need US. They need fathers who sit and listen to their days, mothers who join in and make crafts with them, parents who take the time to read them stories and act like idiots with them. They need us to take walks with them and not mind the .1 MPH pace of a toddler on a spring night. They deserve to help us make supper even though it takes twice as long and makes it twice as much work. They deserve to know that they’re a priority for us and that we truly love to be with them."
Tule je link, če bo katero zanimalo -  ker je res fajn napisano (je sicer v ang., ampak večine verjetno to ne moti):
http://magicalchildhood.wordpress.com/2010/08/31/what-should-a-4-year-old-know/

< Sporočilo je popravil ronja -- 25.9.2010 19:25:56 >

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

reva! socustvuem s tabo. ce ti kaj pomaga!


< Sporočilo je popravil *miska.mcc* -- 26.9.2010 1:01:27 >

_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

Hvala za ta link.

In Ronja, čudovito napisani vsi posti. Srčno. Sama razmišljam podobno kot ti in tudi sama mislim, da je povdarjanje kvalitete pred kvantiteto le samoopravičevanje, da nismo dovolj s svojimi otroci. Tudi moje včasih, priznam.

dela v turnusih, pa je otrok vsako jutro v vrtcu, pol pa ju grem iskat po kosilu in smo skuaj cel polodan. Če pač je npr. sredo doma ga ima pač doma, če želi, nikjer nisem napisla, da otroku rutina pomeni, da je delavni teden je pet dni, moj namreč ni, delam tako sobote kot nedelje, seveda ne vse.

delo imam rada!Kko mene pa ni sta otroka pač z očetom, ki jim nudi kvantiteto, kot kvaliteto...pa ne zdaj da to ni isto, starša sva oba. naša družina pač tako funkcionira, pa mislim, da nam gre kar OK.

ni mi pač do tega, da otroka voziš v vrtec npr. ob 12.00 spat, dvomim pa tudi, da je kje varuška ki bi ji bilo to zelo všeč.

pa da ne bo pomote, otroka mam pa še bolj rada!!Žal nas ogromno dela take službe, ki niso od 7 do 15.

Ne bom vsega pisala, se samo podpišem pod Ronjo.

Mi imamo zelo neustaljen življenski ritem, otroka sta malo v vrtcu, pa malo ne, pa včasih tam spita, potem spet ne... Pa jima je to čisto normalno. Otroci so prilagodljiv.. Na začetku bi jo jaz vozila bolj konstantno, potem pa bi jo sigurno imela doma, če sem jaz doma.


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"