Ja, m,eni tudi ne.

meni se pa to ne zdi nič narobe. Mi že od 3 let smo vpisani vknjižnico kjer otrok obnovi pravljico. In je super. S tem se otrom reši tremo,uri spomin, itd

Ne vem , a pol pravljic doma ne berete? Ker če jih, je fajn, da otrok posluša, si kaj zapomni in se skozi slike v knjigi približno spomni zgodbe. Ni pa to obnova domačega branja kot v šoli. Je pa res, da znajo nekater starši to tako vzet. Je pa pisana beseda in besedni zaklad ki ga lahko otrok skozi igro dobi lepa popotnica za v življenje. Ne pa da hodijo ljudje okoli z magistrskim nazivom pol pismeni. Jih poznam nekaj, ki ne znajo niti dvostavčnega maila skupaj zložit.

Joj no...
Od otroka nihče ne zahteva, da sede pred vzgojiteljico in pove obnovo!

Ampak, da mu starš doma prebere pravljico, greste skozi ilustracije, in ga potem vzg. kaj vpraša. kaj pa vem, o kateri živali pa je pravljica, itd. Da se zna malo pogovarjat o tem, kar je poslušal....
Zgodbo lahko obnovi z risanjem. malo opazujte otroke, kako znajo med igro prikazati, kar so poslušali. tudi to je lahko obnova.

In meni je to odlična ideja. Kvalitetno preživljanje časa z otrokom......

Točno to!

Ja, doma pa nič ne berete? Izberi tisto, ki jo ima najraje.

Moja hči je pri treh znala dobesedno zrecitirat na pamet ves "železni repertoar" pravljic, zgodbic in pesmic, ki smo jih brali do onemoglosti (staršev seveda )

Nisi edina, se strinjam s tabo. Pa imamo doma pravo malo knjižnico otroške, zdaj že mladinske literature, da je marsikdo šokiran ko vidi naše malo bogastvo, ker troka zelo rada bereta (malemu beremo mi) in bereta vsak dan, tudi najstnica.

NANA123, svetujem ti, da od doma vzame knjigo, ki mu je najbolj pri srcu, ki jo najbolj pozna.


_____________________________

Še never nisem bla tko bed k hojte!!!

4-letni otroci imajo radi knjigico Juri Muri v Afriki, pa še nekaj bi se jih našlo... Skratka ne sme biti pretirano dolga...

Nas si je lani sam izbral knjigico, in sicer eno o Francku.

Glede obnove- mi, ko doma beremo knjigico, jo je vedno treba prebrat se 2x zaporedoma. IN ker se mi vcasih in pri kaksnih daljsih knjigicah ne da, gremo skupaj cez knjigico in govorimo zgodbo skozi slikice, s tem da vecinoma casa govorita otroka, jst pa jih samo dopolnjujem.



_____________________________

Never argue with an idiot. They drag you down to their level and beat you with experiences.

Naša samoniniciativno vzame eno debelo knjigo ala SSKJ, sede pod mizo, jo odpre in se dela, da jo bere. Ob tem pripoveduje ali zgodbice iz pravljic ali pa si izmisli svoje. To dela vsakodnevno nekje od treh let in pol naprej. NJej je to fajn, ji je igra, jo zabava. Njej je to IGRA.
In zato mi je fajn, da imajo tako varianto tudi v vrtcu. Rada pripoveduje zgodbice, rada si jih izmisli, rada tudi nastopa. Ji je pa zelo nerodno, ker je bolj sramežljiva in ravno skozi to njeno priljubljeno pripovedovananje zgodbic se je odprla in tudi v vrtcu pred sošolci rada nastopa in ji ni več toliko nerodno.

Tak da... meni ni brezveze.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ni prezgodaj. Naša je pri 3,5 letih, ko sem ji parkrat prebrala zgodbico, sama vzela knjigo in si jo brala. Tako da sem vesela, da imajo letos tega bralčka palčka al kaj je. Sej se morajo igrat, itak, ampak branje in obnova knjig pa res ni nek big deal, ki ga otrok ne bi zmogel. Pač po svojih zmožnostih. Če ga knjige ne zanimajo, ga pa ne siliš.

Pri nas pa imajo bralčka palčka, ampak samo za polovico skupine, ker so mešane starosti. Meni to ni všeč in ne vidim razloga, zakaj se temu ne pridružili tudi mlajši (3 leta), če bi to želeli.

Samo kaj češ, tako imamo. Naša tudi že zdaj ponavlja knjigice, včasih jo zalotim, kako svojim igračkam pripoveduje pravljico. In kljub temu, da jo jaz preberem vsak večer isto že nevemkaterič, jo zna ona povedati bolje kot jaz.

Naši so knjigice ful všeč, niso pa vsem.

Za našo so v vrtcu bile najboljše krajše knjigice, da jih je lahko pripovedovala na pamet. Fajn so tudi takšne na rimo (Prava princeska ipd)...drugače je bil jok in stok.

Za mlajše otroke od 3 let pa so vzgojiteljice rekle, da je dovolj da v knjigi pokaže sliko, pa pove kaj počne (npr kuža spi ipd). Palček bralček ni namenjen buzeriranju otrok z ne vem kakšnimi obnovami. Nas (starše) so vzpodbujale vzgojiteljice, da jim čimveč beremo, zaradi besednega zaklada...pa konec koncev je veliko staršev, ki jim je to v breme in raje dajo CD, kar pa ni isto.

Naša itak obožuje knjigice in ji je v največje veselje ko jo dobi za darilo. Največja čast v vrtcu pa je bila, da je otrokom pripovedovala pred počitkom. Večkrat, ko sem prišla po njo, so otroci sedel poleg nje, ona pa jim je 'brala' knjigico (skupina od 2-4 let)

Tako, da ne jemat obnove knjigic, kot neko nujno zlo. Po večini otroci obožujejo knjige in če po otrokovi obnovi sledi pohvala, 'kot se spodobi '...ma ni boljšega za za otroka

Pri nas so se v vrtcu tega lotili takole. Vsak teden je nekdo prinesel domov nahrbtnik, v katerem so bile notri 3 ali 4 knjigice. Ko smo jo prebrali je nekaj narisal  v zvezek ki je bil tudi priložen. Narisal je zgodbico, ki jo je prebral. In ko je nesel nahrbtnik nazaj, je v skupinici, ko je bil razpoložen povedal, katero knjigico je prebral, in če je kaj vedel povedati od zgodbice je lahko tudi povedal. In to je odlična vzpodbuda, saj plahi otroci hitro začnejo slediti zgovornejšim, odprtejšim otrokom. Nikogar pa niso silili, če otrok ni bil pripravljen nastopat, pač tega niso pri njem izvedli. Vsekakor se mi zdi, da je pristop vzgojiteljic zelo pomemben, od otrok pa je tudi odvisno koliko vzpodbude dobijo in kaj jih motivira.

pa saj ne morem verjet-že pri 3 letih obnova knjigice? kam smo pa prišli. madona včasih smo se MI v vrtcu samo igrali in kaj ustvarjali, 1x na 3 mesece nam je vzg. brala knigico, mi smo jo pa  poslušali. Pa men ni nobeden od staršev bral knjigice, ko sem bla majhna. Brala sem jo sama, ko sem se naučila brat šele v 1. razredu in od takrat dalje so obstajale tudi bralne značke.
Moja hči je stara 2 leti in pol in še govorit ne zna, kaj šele, da bi obnavljala kakšno knjigico. In ja, vsak večer, ko gre spat ji začnem brati knjigo, ampak jo tudi približno ne zanima. Mogoče mi uspe prebrati prve tri stavke. Kaže mi vse drugo, od igračk, do zvezdic, do njene lučke..  Ojoj, se kar bojim, ko jeseni ne bo več v jaslih, da bo mogla kakšno knjigico obnovit.

Brez panike. In ti se že zdaj kar bojiš. Pametno. Če boš ti delala paniko jo bo tudi otrok. Saj ne rabi na pamet znat knjige in tud če noče poslušat pravljic jih pač noče, noben ne bo dal ocene, noben ne bo naredil popolnoma nič. To ni obnova tako kot v osnovni šoli, vidim pa, da nekateri delajo iz tega cele drame in nevemkaj še.
Kot sem že nekje zgoraj lani omenil je pisana beseda predvsem v današnjih časih zlata vredna. Skozi pisano besedo, poslušanje pravljic in pogovarjanje o njih (obnova po vrtčevsko) in kasneje branje in pravo obnovo se bogati besedni zaklad. Besedni zaklad se pa polni od prvega leta naprej.
Hujše od tega v vrtcu se mi zdi domače branje s katerim so nas posiljevali. Tista Cankarjeva proza je pa res ubila željo po branju. Sam sem prebral nešteto knjig že do konca osnovne šole, Cankarjev Na klancu sem pa obnovo lepo prepisal, ker mi ni ratal niti skozi prvo stran pregurat.

V glavnem brez panike, preberi knnjigico, če bo šlo, če pa to ne gre, pa samo slike glejte, ti pa zgodbico govori zraven. Brez prisile, brez mučenja, ker to je igra in ne šola in nikoli ni nihče rekel, da se kaj mora.

< Sporočilo je popravil kalbo -- 24.2.2011 11:42:48 >

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Sej veš, da so si otroci različni. Moja je pri 18 mesecih znala hudo mravljico. Je zelo zgodaj začela govorit in je velika klepetuuuuuuuuulja. Tako klepetav je tudi sosedov fantek. Od 18mesecev  pove vse kar želi, sedaj pri dveh in pol, ga ne moreš ustavit . Ful je faca ... nisem še slišala tako zgovornega fantka.

Tvoje hčerke zaenkrat knjigice ne zanimajo in najbrž veš, da se pri otrocih čez noč obrne čist na drugo stran. Moja sestrična je do 4. leta izustila par besed, po 4. letu pa je ne moreš ustavit...žlobudri v eno. Še zdaj pri 32 letih se mi zdi, da hoče nadoknadit  tisti dve leti  in jo je včasih kr teško poslušat

ne pomeni pa  , da je moja hčerka bolj brihtna od tvoje. Se mi zdi, da s tistim zavijajočim smajlijem sporočaš strah...brez potrebe. Sprememba pri govoru ali zanimanju za knjigice se lahko zgodi že jutri, tako da kaj bo drugo leto se nima smisla obremenjevati.
Nisem slišala, da bi  vzgojiteljice silile otroka v pripovedovanje. To je otrokova izbira. Nekateri uživajo v tem, drugi malo manj.

Ko že omenjaš šolo....naša je letos v prvem razredu in je sama naredila celo dramo okrog pripovedovanja. Za bralno značko je nekaj časa govorila samo pesmice, ker se jih je komot naučila na pamet, vedela pa je, da se knjigice pripovedujejo prosto, kot so pripovedovali otroci iz 2. razreda (so združeni). V vrtcu jih je pripovedovala na pamet. Tako se je pripovedovanju pravljic  lep čas izogibala. In ko so jo učiteljice pohvalile , kako lepo pripoveduje, je spet pridobila samozavest in je npr. prejšnji teden pripovedovala 4 knjige. Osvojila je bistvo pripovedovanja, tako da zna iz pravljice izluščit bistvo.

Otroci rabijo čas...eni prej drugi kasneje. Treba se je prilagodit, jih s pohvalo motivrat, ne pa v štartu reč, da je pripovedovanje brez veze, zato ker otrok še ni pripravljen na to.

Kalbo in Mika, hvala za tolažbo. Ja, sem paničarka čisto brez potrebe-imata prav. Mogoče sem se sedaj malo bol začela sekirati, ker me že vsak vpraša "ja, kako pa to, da vaša še ne govori"?    No, upam, da bo kmalu bolje in ja-Kalbo, če sem jaz panična, je verjetno tudi otrok. Bom delala na tem, da ne bom več-no, vsaj pred hčerko ne. 

Glej, otroc so si različni. Jest mam doma tri. Fanta, punco, fanta. Vsi trije so si tako podobni, da vsi v smehu sprašujejo, če mava sam en kalup. Zanimivo pa je, da so si pa karakterno čisto različni. Starejšadva sta hitro govorila, mali je pa že elp čas na ne, dej ti in mama. Eni spregovorijo prej, drugi kasneje.

Otroci se res različno razvijajo. Če v katerem od segmentov precej zaostajajo za "tabelami", smo mogoče že samo malo negotovi, začudena vprašanja drugih pa to negotovost samo stopnjujejo. Kar naenkrat je naš otrok invalid, ker pri 18ih mesecih ne hodi (njihovi so pri 9ih mesecih že skakaki s kolebnico) in umsko nerazviti, ker pri 2-h letih še ne govorijo odvisnih stavkov - ker njihovi otroci so pa pesmice peli še predno so shodili .

Res ne razumem staršev in nihovega pretiranega hvaljenja otrok in poveličevanje in nadvišanje dejanskih sposobnosti. Ker to starša, čigar otrok ima težave (čeprav so čisto prehodne), lahko res dodatno obremeni. Mene je nakaj časa to najedalo in sem se sekirala (a otrok še ne je GH - koj je že "zrezke", a še ne spite celo noč, a še ne pomaha, koliko je pa že star, pa ne hodi . Zdaj pri petih letih (pa že prej) se mu čisto nič ne pozna, da je shodil skoraj 1 leto za ostalimi.

Poznam kar nekaj odraslih, ki menda do tretjega leta niso odprli ust - torej govorili nič. Pa so hitro nadoknadili. En štos je na to temo, da malega, ko pri treh letih začne govoriti vprašajo, zakaj pa prej ni nič povedal in mali odogovori, da zato, ker ni imel nič pametnega povedati.

Moj brat do tretjega leta ni govoril praktično nič......so ga vaške intelektualke že proglasile za gluhega......

V osnovni šoli je pa preskočil razred, bil tretiran kot nadarjen......aja, pa v življenju ne vem če je prebral dve knjigi......

Jaz sem pa vedno rada brala, hitro začela govoriti......pa sem bila vedno bolj med povprečnimi........