Vsak otrok ima svoje fore. Jaz sem pri prvi hčeri res delala vse by the book, sem se držala navodil iz knjige ceu let, pa mi verjemite, če otrok ne spi ponoč , ne bo spal pa če še tolk delaš na tem. Malo že lahko omiliš, z rutino, z tem, da ga učiš, ampak to ni nobena garancija, da se ne bi zbudil recimo 1x ali 2x na noč v prvih 2 letih. Sploh ne. Pomaga tam, kjer se otrok zbuja 10x na noč, ker res ne zna nazaj sam zaspat.
Kaj vem, kaj vse otroka zbudi, dejstvo je, da ga zbudi. Kaj češ se obremenjevat, zakaj, nekaj bo prve dve leti, nič ne moreš zato. Zbujanje 1x na noč ni nič posebnega, lahko da podoživlja dan tako močno, da se zbudi ves zmeden, lahko je 100 drugih razlogov. In takrat si lahko samo poenostaviš in otroka daš v posteljico zraven svoje postelje in v polsnu odreagiraš, spiš dalje.
Prvo hči sem preselila v svojo sobo pri 4 mesecih, pa sem se sprehajala. Neprespana do konca. Vsa zakompleksana, kaj hudiča delam narobe.
Drugo hči sem imela ob svoji postelji do 18 meseca, in je bilo bistveno bolje in lažje. Se je zbujala, ampak sem ji dala vodo še predenj se je čisto zbudila ali celo jokala, in je lepo zaspala nazaj. Nisem nič tuhtala, zakaj, samo spali smo bolje.
Tretjo imam ob sebi, v posteljici poleg moje - brez stranice, se zbuja, ji dam dudo (hvala bogu vsaj ta jo je sprejela), prej kot v 5 sekundah spim nazaj. Sem bistveno bolj spočita kot pri prvi.
Brez da se tolčem po glavi, zakaj ne spi, ji skušam pomagat zaspat nazaj in to je to. Nobenga joka, nobenga vstajanja, nobenga forsiranja, da bi moral spat celo noč. Otrok bo spal pri 4-5 letih celo noč, prej je pa to samo loto. Probajte še ve.