To sem mela v mislih ja. Pac obstaja neka meja. Nekateri si pac dovolijo VSE. Ampak res VSE in se potem sklicujejo na to, da so to pac otroci.

Ja, in vsak jo ima drugje . Recimo primer od zadnjič: lubi je šel sam z malimi v trgovino, ker sem bila bolna. Ko so čakali na blagajni, jima je bilo seveda dolgčas in Ronja se je začela vesit po pultu. To je opazila gospa, pred ali za njimi v vrsti in komentirala, kako nevzgojena je in hotela rečt Ronji, pa jo je njena (že odrasla) hči ustavila, da če oči dovoli, potem se ona nima kaj umešavat. Lubi je to slišal in se vprašal, če je to res tako narobe:(kar je potem tudi mene doma vprašal, pa se mi tudi nič takega ni zdelo) nikomur ne škoduje, nikomur nič noče in nič ne uničuje. Če sem prav razumela, je prijazno (on je (še) bolj diplomat kot jaz) vprašal tudi tisto gospo, vendar mu ni odgovorila.

Tako da: meje imamo zelo različno postavljene: meni je normalno, da malidve lahko razsujeta vse igrače, saj ji potem sami pospravita nazaj. Normalno mi je, da je pri našem ustvarjanju cela kuhinja barvasta, ker sicer to ni ustvarjanje, ampak ena kontrol frik varianta, kjer se otroci niti obrnit ne smejo (ker če se obrnejo, ko majo prstke od prstnih barv, je stena umazana - to je aksiom ). Tega pa nočem, rada imam svobodo pri ustvarjanju in jo privoščim tudi otrokom. Nekomu se bo pa to zdelo čisto aut. Zato pravim, da vprašanje, kaj je zate normalno, pa kaj za starše .

Ampak, verjetno pa ne bi pustila, da tvoji hčerki packata po stenah na obisku, sploh če bi videla, da imajo ravno sveže pobeljeno kuhinjo
Saj načeloma ni problem pogruntat, kje je gostiteljeva meja tolerance, samo eni ljudje jo znajo super ignorirat. In potem pač niso več vabljeni na obiske.
Saj ne rečem, obstajajo ljudje, ki res organsko ne prenesejo otrok in jih popolnoma vse v zvezi z njimi spravlja ob živce - kričanje, jok, tekanje naokrog,... Večinoma imamo pa samo šibke točke. Če nekdo zbira porcelanske figurice, ne bo ravno najbolj navdušen, če bodo otroci divjali okrog vitrine.

Pri nas ni problema, če otroci drobijo čips po tepihu, to se da komot posesat in konec koncev lahko pričakuješ svinjarijo, če malčkom daš prigrizek, ki se drobi. Nikakor pa ne pustim, da bi maltretirali našega mačka, ga preganjali po stanovanju, vlekli za rep... To pa ne. In sem popolnoma pripravljena disciplinirat tuj podmladek, če mislijo ponosni starši mirno gledat, kako otrok matra žival. Tu je moja meja.

hehe, svojim hčerkam na obisku ne bi dajala prstnih barv, nisem nora . Če bi jima jih pa oni dali, bi jih pa posvarila, da bo vse zapacano. če bi kljub temu dali barve, potem bi rekla pa ok, ampak na vašo odgovornost Ker to je navadno namreč problem pri ljudeh, ki nimajo (sploh nimajo ali pa že dolgo nimajo) otrok - da si ne predstavljajo, kaj lahko en otrok  naredi s flukijem . In potem vztrajajo na tem, da to dobi, potem pa pričakujejo, da bojo risali samo tam, kjer naj bi, pa nič čez črto .


No, ti itak - samo tega se itak nikjer ne sme - matrat živali se ne sme, ker to ni prav, ne ker bi bila to kaprica. To nima veze s tišino in živahnostjo otrok...