IZVIRNO SPOROČILO: liliana
Jaz bi rekla, da smo na mi bolj zato, ker je treba svoj jaz zaščititi.......

IZVIRNO SPOROČILO: Redi

Se čisto strinjam s tem, da je naš sistem predemokratičen. Saj že vrabci čivkajo, da si naši otroci dovolijo preveč, potem pa zrastejo in voila. Imamo demokratične butce, ki si veliko upajo, brez kakršnikoli vrednot.

Če bi bil sistem bolj strog, skoraj anarhičen, bi bilo bolje. Se mi zdi, da bi potem ljudje bolj pljuvali na vladarja - kdoroli bi že bil - bolj kot na soljudi. To pomeni, da si pomagamo, smo solidarni.

IZVIRNO SPOROČILO: liliana

IZVIRNO SPOROČILO: Redi

Se čisto strinjam s tem, da je naš sistem predemokratičen. Saj že vrabci čivkajo, da si naši otroci dovolijo preveč, potem pa zrastejo in voila. Imamo demokratične butce, ki si veliko upajo, brez kakršnikoli vrednot.

Če bi bil sistem bolj strog, skoraj anarhičen, bi bilo bolje. Se mi zdi, da bi potem ljudje bolj pljuvali na vladarja - kdoroli bi že bil - bolj kot na soljudi. To pomeni, da si pomagamo, smo solidarni.

Tako da, predlagam ti Naja, da ji rečeš, pa daj teh 500 evrov za sirote. Malce spremeni vse skupaj na humor, jo mogoče pelješ h kakšni družini, ki denar bolj potrebuje, pa bo.  

Sistem smo ljudje......in vsak človek ima možnost izbire......tudi pri vrednotah.....vsah lahko izbere, katerim vrednotam bo dal prednost......žal pa mnogo ljudi izbere "vrednoto" kako s čim manj dela dobiti čim več keša.....in "kako okrog prnesti državo, oz. tiste, ki delajo" pa je že itak skoraj prevladujoča vrednota....vendar vsak se sam odloči in ni kriv noben sistem.....krivi smo LJUDJE sami......

IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin

Na nacelni ravni se popolnoma srinjam, na racionalni ravni pa mi je jasno, da je to o cemer govoris - utopija. Podobno zasnovo je imel komunizem, vendar se hitro pokaze, da ljudje niso zreli za pravicen sitem, ki je zasnovan na njihovi predanosti za splosno dobro.
Usmerjenost v jas je praviloma vedno mocnejsa od usmerjenosti v mi. Prav zato imamo drzavo. Drzava kot institucija je tista, ki mora dolociti in odlociti kaj se sme, kaj se ne sme in to ucinkovito sprovajati. Drzava je instrument nastal iz potrebe, da se zunaj volje in obcutkov posmaeznika postavijo pravila, ki veljajo za vse in varujejo vse pred nezazeljenimi vrednostami, obnasanjem, vedenjem....

IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

IZVIRNO SPOROČILO: liliana

IZVIRNO SPOROČILO: Redi

Se čisto strinjam s tem, da je naš sistem predemokratičen. Saj že vrabci čivkajo, da si naši otroci dovolijo preveč, potem pa zrastejo in voila. Imamo demokratične butce, ki si veliko upajo, brez kakršnikoli vrednot.

Če bi bil sistem bolj strog, skoraj anarhičen, bi bilo bolje. Se mi zdi, da bi potem ljudje bolj pljuvali na vladarja - kdoroli bi že bil - bolj kot na soljudi. To pomeni, da si pomagamo, smo solidarni.

Tako da, predlagam ti Naja, da ji rečeš, pa daj teh 500 evrov za sirote. Malce spremeni vse skupaj na humor, jo mogoče pelješ h kakšni družini, ki denar bolj potrebuje, pa bo.  

Sistem smo ljudje......in vsak človek ima možnost izbire......tudi pri vrednotah.....vsah lahko izbere, katerim vrednotam bo dal prednost......žal pa mnogo ljudi izbere "vrednoto" kako s čim manj dela dobiti čim več keša.....in "kako okrog prnesti državo, oz. tiste, ki delajo" pa je že itak skoraj prevladujoča vrednota....vendar vsak se sam odloči in ni kriv noben sistem.....krivi smo LJUDJE sami......

Zakaj sploh govoriti o krivdi, če vse počnemo, kot praviš, izključno iz egoističnih pobud? Po tvoje, krivi smo ljudje, ki tvorimo nek sistem, kateremu ni potrebno pripisati nobene krivde. Nisi usklajena.
Iz teze, da smo ljudje sistem, lahko izpeljemo sklep, da z ozirom, da se ravnamo egoistično je sistem temu posledično zasnovan na ta način, da funkcionira egoistično. Zoper koga, sicer ni jasno, predvidevam lahko, da v kolikor se ravna po načelu individualizma parazitira sam na sebi in gloda sam sebe, torej ljudi znotraj sebe, dokler pač ne bo imel več kaj glodati. Čim manj dela in čim več keša ni pravzaprav nič druga kot v prakso implementirano načelo ugodja izpeljano iz egoizma, ki nam je naravno dano. Če pa aludiraš na čim več dela in čim več denarja kot na bolj civilizirane vrednote, ki zagotavljajo večjo blaginjo, kot jo domnevno omogoča kapitalizem, potem na ta način nasprotuješ točno tistemu in edinemu pogoju kapitalizma, ki ga utemeljuješ kot najbolj naravnega. Skratka, to kar se nam dogaja zdaj in kar je izpeljano iz svobodne izbire delovanja, ki ga narekujejo lastne vrednote, je popolnoma logično in drugače ne more biti - ****li smo ježa u leđa, vsi kolektivno.  

IZVIRNO SPOROČILO: liliana

Seveda, sistem smo ljudje....ljudje volimo tiste, ki tvorijo "sitem"......ljudje ploskamo ali pa šimfamo tiste, ki tvorijo "sistem".......kakor nam pač ustreza.....

Seveda je kapitalistični sistem naravnan tako, da zadosti človekovi potrebi po egoizmu....istočasno pa kapitalistični sistem sovpada z demokratično ureditvijo......demokracija pa pomeni, da se človek lahko svobodno odloča, torej ima človek možnost izbire.....in pri tej možnosti izbire pa kiksnemo......ker mi pa ne bi radi odgovarjali za svoje napake, za svoje napačne odločitve in smo spet pri egoizmu....

Mene pač ni sram priznati, da postavljam svoje potrebe in potrebe svoje družine pred tvoje ali pred neko Jožico......vendar imam vseeno možnost izbire.....in dokler mi neke druge vrednote pomenijo več kot 30 EUR na mesec ne bom prikrajala podatkov in skoraj zakonito sicer, opetnajstila druge......vendar to je recimo moja meja......bi pa mogoče prikrajala podatke, če bi si zračunala, da lahko na ta način zaslužim recimo 500 EUR na mesec, ker mi "sistem" to omogoča......takrat bi mi denarna vrednota pomenila več kot moralna.....nekdo drugi pa ima drugačna merila vrednot in je njegova meja bodisi višje ali pa nižje......prej ali slej pa vsak nekje "poskrbi" zase......

Aja.....in pa ta naš socialni sitstem je sicer drugače super zastavljen, dokaj pravičen.......samo kaj, ko ima posameznik možnost izbire in ga izigrava, da zadosti zgolj svojim interesom.......

IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

Menda ti je jasno, da je v praksi stvar malo drugačna - volimo tiste, ki obljubljajo, ploskamo običajno tistim, ki vpijejo kako bodo popravili situacijo za katero je odgovorna pozicija na oblasti katero šimfamo, v upanju na boljše potem ljudje izvolimo (o)pozicijo obljub in sprememb - damo torej svoj glas nekomu, ki nam ustreza in za katerega se predpostavlja, celo verjame, da NAS bo zastopal in za čigar posledice vodenja ni drugega krivca oz. odgovornega kot izključno demos, ljudstvo. Sami smo tako hoteli, tako imamo. Tako naj bi funkcioniral sistem, ki se mu reče parlamentarna demokracija. Kdo danes zastopa šiviljo, varilca, gradbinca, zdravnika, podjetnika, direktorja, kdo stoji v bran njihovim interesom, kdo na ravni parlamentarnega zastopanja predlaga spremembe in zakone, ki naj bi vsakemu izmed njih omogočile dostojno ali dostojnejše življenje??? Dostojnejše v smislu tega, kar smo izkusili in izkušamo ob istočasni predpostavki, da ves ta čas kapitalizem in demokracija omogočata rast in da šibamo k boljšemu. V sistemu, ki naj omogoča vsem enake možnosti naj naravno odpadejo tisti, ki se niso pripravljeni prilagoditi. Spustiva se na raven posameznika - Jožica, pred katero postavljaš svoje potrebe, ki ustvarja glasbo, ki je ne želi vnovčiti, ker ji vrednoto ne postavlja vnovčenje temveč kreacija glasbe, bo v določenem sistemu (ekonomskem, vrednostnem, kakorkoli), s čigar hierarhijo splošnih vrednot se njene osebne ne skladajo, popušila na celi črti, ker ne zna, noče, ni sposobna spremeniti miselnosti. Silom prilike, bo nekoč skapirala, da je svoj talent potrebno vnovčiti na ta način, da pač ne bomo kreirala glasbe za svojo dušo, ampak bo svojo kreativnost prisiljena prilagoditi potrebam trga. Če ji to ne bo uspelo in se bo oprijela joške institucije, ki naj ji omogoča vsaj minimum za preživetje, bo s strani malikovalcev takega sistema označena kot lenuh, pijavka, parazit itd., seveda, če bo takšen sistem, na podlagi folozofije na kateri je utemeljen (naravna selekcija in individualizem) še sploh omogočil joško tem istim pijavkam.
Spremeniti miselnost, prilagoditi se, lahko pomeni tudi pod pritiskom družbenih zahtev redefinirati sebe, da bi lahko preživel (pojem preživetja je popolnoma relativna kategorija, nekaterim je dovolj kos kruha dnevno, nekaterim pa niso dovolj niti trije avtomobili). Torej, predelati svoje bistvo na način, ki bo ustrezal družbenemu sistemu kot ga imamo, da bo le ta lahko eksistiral. To, da je takšen sistem najbolj naraven, najbolj od vseh pisan na kožo posamezniku, je argument, ki vodo pije delno. Recimo, pozicija posameznika - če si znotraj sistema, ki mi omogoča biti naraven, dovolim biti jaz in zavrnem denar kot univerzalno menjalno sredstvo (ki je istočasno eden izmed pogojev tega istega sistema) me isti avtomatično katapultira iz svoje orbite, me več ne nuca. V tem smislu postanem neuporaben zase in za družbo. Zase zato, ker bom z upiranjem sistemu verjetno težko uresničil svojo vrednoto preživljanja brez denarja, ker bom že za kos zemlje, ki bi mi to omogočil potreboval denar. V sistemu, ki domnevno vsakemu omogoča biti to kar je, sem lahko to kar sem samo in izključno, če se kot JAZ pokrivam s pravili sistema. Isti qrac kot v komunizmu. In zavest ljudi v komunizmu je bila - če je vse naše, si lahko vse nesemo domov - ker na prvo mesto pač postavljamo JAZ namesto MI. Namesto miselnosti, tudi firma, ki jo soupravljam in vsa sredstva v njej je moje, meni na razpolago in to lahko uporabljam kadarkoli želim in bom s tem kar uporabljam delal vestno, kot dober gospodar. In ko smo že pri miselnosti, kaj bi lahko podebatirali o tem, da imamo jaz, moj foter, moj tast vsak svojo "bor mašino", uporabljamo pa jo skupaj ravno 3x na leto. Samo en vrtalnik bi z ozirom na pogostost uporabe lahko zadovoljil potrebe vseh treh, namesto 100 EUR je bilo porabljeno, 300 EUR, investicija pa bo glede na vložek povrnjena nikoli. In to bi bilo resnično kapitalistično, racionalno razmišljanje, ki je po svoji vsebini, kot vidiš, paradoksno še najbližje komunističnemu, ki ga zavračamo kot nenaravnega, utopističnega itd. To, da mi razmišljamo kot razmišljamo, IMO nima veze z naravnim stanjem stvari, temveč izključno z miselnostjo, in miselnost, neko stališče, vrednote in iz tega izpeljano naše obnašanje, delovanje ni nekaj, kar je naravno dano temveč družbeno determinirano.

Okej, recimo komunizem ni bil tako naravnan, egoizem posameznika je pustil ob strani, pazi zdaj keč - javna lastnina pomeni, da si ti kot posameznik lastnik vsega, le da vse ni naenkrat v tvoji posesti ampak si upravičen stvar uporabljati takrat, ko jo potrebuješ. Skratki, si lastnik VSEGA, kako da komunistična ureditev v tem smislu ni poskrbela, da se s tako megalomasnkostjo zadovolji potreba po egoizmu slehernega poasmeznika??? Problem lastnine ali problem posesti? Podobno kot filozofija, ni mi važno kako veliko kraljestvo imam, dokler le sem kralj. Pa magari svoje špajze.

Druga stvar, o tem sem že pisal, danes se najbolj odvraten, eksploatacijski tip kapitalizma sprovaja v komunističnem režimu - Narodna republika Kitajska. Načeloma Kitajska zrdužuje dve ambivalentni navidez nekompatibilni družbeni sestavini - totalitarno družbeno ureditev s tržnim sistemom.

In zopet glede možnosti izbire - kaj bodo rekli Ljubljančani, ko bodo/če bodo čez nekaj let spoznali, da so kiksnili ker se jih je 7/10 opredelilo, kot se je opredelilo. Niso bili dovolj odprti za informacije, ki so dotekale k njim, naj rečejo, nismo bili dovolj fauš "družinam", nismo znali dovolj šimfati, nismo resno jemali kontraargumentov nasprotne strani, skratka, gledali smo pa vendar nismo želeli videti, ker nasprotna stran ni bila dovolj kredibilna, da bi njeno mnenje lahko vzeli v ozir, razmišljanje, kakorkoli. In tako v krog. Američani so krivi ker se izvolili Busha, ki jih je ponesel v vojne proti terorizmu širom sveta, zdaj so zopet krivi, ker so temu rekli konec in se je pojavil pretirano liberalen, strpen, celo rdečkarski in socialističen Obama, ki kot kaže nasprotuje vsemu na čemer je utemeljena zgodba o ameriške sanjah in uspehu, zopet krivi in odgovorni bodo, ker niso bili dovolj zreli, dorasli, ker so preveč šimfali in bentili čez druge... In zopet vse v krog. Kakorkoli izbereš si kiksnil. Nekje ziher, nikoli ne moreš izbrati dobro. In že smo pri zgodbi o izvirnem grehu ter občutku krivde, v kateri se na račun nesposobnega, nevednega, večno grešnega demosa na glavno pozicijo ustoliči nekoga drugega, ki bo vedel kaj je dobro za nas in nas bo prepričal, da v situaciji za katero smo sami odgovorni druge izbire kot te, ki se nam ponuja itak nimamo. In zopet bo čez čas nekdo rekel, kaj zdaj bentite in šimfate, saj ste imeli možnost izbire.

In ti ne sprejemaš zakonov, vendar si vseeno kriva. Tako kot jaz.


Že računalničarji vejo, da ga ni sistema, zaščite, varovala katerega se ne bi dalo prebiti. In že smo pri denarni enoti kot vrednoti, ki v določenem obsegu kotira mnogo višje, kot vse ostalo. "Poskrbeti zase" danes očitno ne pomeni druga kot oprijeti se za materialno stvar, ki je način zadovoljevanja zgolj egoističnih potreb. Denar v katerem odseva žlica, krožnik, štikl mesa in kos krompirja, zaradi česar bomo preskrbljeni, gradovi, ki se v njem zrcalijo pa čisto nekaj druga.   

Mogoče pa je keč samo v tem da se sprovaja še premajhen nadzor nad upravičenci v socialnem sistemu. Kar pomeni, da je potrebno uvesti ali nadzor naroda (tako kot v komunizmu, na Irskem, kjer je IRA bila vsak človek na cesti, drugih totalitarnih sistemih itd.) ali izboljšanje neučinkovitega sistema, ki očitno dopušča razne mahinacije, kar pomeni še bolj glomazno, okorno in togo birokratsko državo za katero se že zdaj bolj kot ne verjame, da je vzrok večini problemov.

IZVIRNO SPOROČILO: liliana

Bakfark.....zelo velik idealist si.......

čeprav so jih polna usta "mi".....delajo vse na "jaz"......

IZVIRNO SPOROČILO: liliana

Bakfark.....zelo velik idealist si.......

čeprav so jih polna usta "mi".....delajo vse na "jaz"......

IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

IZVIRNO SPOROČILO: liliana

Bakfark.....zelo velik idealist si.......

čeprav so jih polna usta "mi".....delajo vse na "jaz"......

Popravljam, nič kaj bolj kot realist, ki določen sistem zagovarja kot najbolj primernega, pisanega na kožo človekovi naravi, torej najbolj idealnega.