Ne more otrok star nekaj dni/tednov/mesecev odločiti, kje bo spal. To je izključno odločitev staršev. Vama očitno ustreza, da spi v vajini postelji, drugale bi jo pač dala v posteljico, a ne? Tiste solzice so nepotrebne, čeprav verjamem, da je spanec za en

.
Pri moji sodelavki spita sinova stara 6 in 3 leta. Mož pa večinoma na kavču. Glede na to, da se "hvali", da bo verjetno še snaho v posteljo dobila, ji to očitno ustreza.
Midva z možem sva se že prej zmenila, da otroci ne bodo spali v zakonski postelji in to prakticirava od prvega dne.

spi v svoji posteljici v svoji sobi. Prvi mesec, ko sem jo še ponoči hranila, sem pač 1x ali 2x na noč vstala, da sem jo nahranila. Zdaj pa že nekaj mesecev ista rutina: ob osmih umivanje, v pižamico, pojest, v posteljico, zavijemo v spalno vrečo, lupčka, "lahko nočko", rolete dol, ugasnem luč in to je to. Včasih je še malo čebljala sama s sabo, zdaj pa večinoma kar takoj zaspi. Čez 10 minut jo grem samo še z dekico pokrit. Večer (in noč in posteljo) imava z možem zase. Do sedmih, pol osmih zjutraj, ko se mala zbudi (mož gre prej v službo).