Za krčke: na žalost je tako, da v večini primerov ne pomaga prav nič drugega, kot čas. Pri nas se je vse skupaj, tudi napenjanje, nehalo pri nekje treh mesecih. Da ne rečem, da sem probala prav vse, celo v avstrijo sem šla po tisti slavni antiflat (po katerem gaje, btw, prav trgalo!, ga pa podarim še celo flaško, če katera rabi), imela sem vse možne kapljice ljubljanskih lekarn, biogaio, coliprev...ni da ni. Edino, kar mu je malo pomagalo, so bile vetrovne kapljice, ker so sladke in mu jih daš na dudo in tako za par minut utihne. Ko je bil že zmatran, sem to ponavljala, dokler ni zaspal (seveda nisem prekoračila dnevne doze). Zamenjala sem tudi AM za tistega proti krčem, pa ni bilo nič kaj zelo drugače, je pa potem na tem ostal. Zelo je pomagalo tudi, če sem ga razvila iz pleničke in je bil nagec - malo mu takrat krči nogice proti trbuščku. Prav tako se mi je umiril v vodi in ko sem ga masirala z windsalbe (avstrijsko mazilo). Nekateri priporočajo tudi nošenje s trebuščkom navzdol, mojega je to še bolj razjezilo.
Lahko rečem, da je obdobje krčev zame bilo izredno naporno, še dobro, da imam zlatega partnerja, s katerim sva si malega izmenjavala, da sva se lahko vsaj malo naspala - pri nas so namreč bili krči čez cel dan, najmočnejši pa od 11h do 3h zjutraj. Tolažila me je edino misel, da bo pri treh mesecih bolje in res je bilo.
Zato je pač to obdobje treba dat skozi, čeprav si dostikrat na robu obupa.