En lep pozdrav vsem
in čestitke vsem mamicam in njihovim
Že dolgo časa se nisem nič oglasila in medtem sem postala mamica čudovitemu fantku
V ponedeljek 8.11. je mamico in očka ob 11.43 razveselil Rene, velik 50 cm in težek 3240 g.
Vse je potekalo tako hitro, da še sedaj ne dojamem, zjutraj ob 7h sem šla na ctg, ki ni kazal nobenih popadkov, tako, da sem bila 100%, da se vrnemo domov. Potem me pregleda še ginekolog in mi reče, da sem že 3 cm odprta in da naj grem kr gor se pripravit za porod, ker bomo to po hitrem postopku uredili. Mislim, da sem v trenutku postala bela ko stena. Moj me je čakal zunaj in mi že reče kaj greva in jaz njemu " Ja, rodit." Ob 9h sem bila v porodni sobi, z mojim še se hecava, da preženem napetost, nakar mi babica da umetne popadke, ker svojih nisem imela. Popadki so se začeli tako hitro stopnjevat, da me je kr potegnilo noter, na 10, 5, 2 min, vedno bolj me boli ko sam
, ko babica omeni, da naj bi bli fertik tam do ene 19h si mislim, da bi pa mogoče raje vzela epiduralno, ker take bolečine ne bom zdržala niti uro več. Pol me pregleda in reče, ja saj ste odprta že 7 sm, to pa bo hitreje kot sem si mislila in jaz samo "Hvala bogu!", v tem trenutku že diham kot konj. Pol pa se je vse tako hitro odvilo, en dva in naš fantiček je bil že zunaj, lep ko sonce. Sem se pa full raztrgala, že samo šivanje me je bolelo, da sem videla zvezde, še sedaj ne morem sedet, hodim komaj komaj, ampak ko pogledam mojega sončka se mi zdi, da sem v nebesih, vredno vsake bolečine.
No to je moja porodna zgodba, polovico stvari se sploh ne spomnem, ker je šlo vse tako hitro, sem pa full zadovoljna in hvaležna vsemu osebju porodnišnice Postojna, ker je bilo res super, zelo prijazni, same pozitivne izkušnje skratka
Sedaj pa že dva dni uživamo doma v novem življenju v troje, Rene je pridkan in tudi js počasi prihajam k sebi
Pa sem se razpisala, sedaj pa si grem naredit večerjo, dokler mali korenjak še sladko sanja