zmajček je šel z jokom skozi vrata vrtca
vidiš,
koalčka, jaz sem se še do pred kratkim hvalila, kako naš oh in sploh rad hodi v vrtec. zdaj ne več. ali pa, kot praviš, zaradi mene, ki ga zjutraj pospremim.
ko zagleda vrtec, se ustavi in me vpraša KAM. ko mu povem, da v vrtec, se mu kar malo učke zarosijo in mi pove, da ne bi šel, da bi šel z mano pa domov pa kamorkoli - samo ne v vrtec.
z vzgojiteljicama se še nisem uspela pogovorit, a kot kaže, je z njim v vrtcu okej, ker drugače povedo, če je drugačno obnašanje, kakšen neprijeten dogodek,...
nekako se mi zdi, da je kriva moja služba. ehhh,...
jutri ju doma obdržim.
napravljam ju pa kar po
zimsko: kratek rokav, dolg rokav, jopica, jakna.
like the onion
šrekca mala!
Papua, kava tudi meni vedno bolj paše!
je zadnjič kolega kazal eno mešanico, s katero ti sploh ni treba spati!
ah; tempirano imam. v službi spet nadomeščam bolniško in se mi je vse na glavo postavilo. kaže se mi še ena delovna sobota (že tretja za povrstjo) in ravno to soboto smo misili praznovati. nedelja je no-go.
mi ni logično, da vedno, ko želimo praznovati, je nekaj narobe.
še dobro, da nismo dobili tistega placa za praznovanje, da nam ni treba še tega odpovedovati.
a lahko še enkrat: EHHH,...
moram prebrat svoj podpis