Hudo. Moje sožalje

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Hvala vam. Pogreba kot sem rekla se nisem mogla udeležiti fizično. Vendar sem bila v tem času pri nas v cerkvi in bila v mislih z njim.

Poslušam najine pesmi in razmišljam ali bi bilo kaj drugače, če bi mu prejšni ponedeljek pusila do besede ne pa da se mu po telefonu utrujala svoje probleme. Mogoče bi mi lahko povedal da je bolan. Ker koliko sem danes zvedela je bil bolan že precej časa - ampak to se njemu ni zdelo dovolj pomembno, da mi pove- pomembnejše je bilo poslušati moje probleme in mene tolažiti.

Kakorkoli danes imam problem- ne počutim se dobro in kot je že v navadi bi ga sedaj poklicala in mu težila kako mi je hudo.
Šele sedaj vidim kakšen egoist sem bila.
Dragi počivaj v miru... veš, da boš vedno v mojem srcu in da sem s tabo preživela najlepša brezskrbna leta.  Samo ti veš kako te bom pogrešala.  

Gita, čisto razumem tvoje misli. Sama imam osebo (pa ni pomembno kakšnega spola je) s katero si res zaupave vse. In če bi jo izgubila zdaj naenkrat bi mi verjetno bili težko kot tebi. V bistvu si te bolečine niti ne morem predstavljati. Sve v kontaktu vsakodnevno prek maila. Vse ostalo občasno. Je nenadomestljiva! Sploh, ker me bere med vrsticami in včasih niso potrebne niti besede, da nekaj potrebujem. In moram bolj ceniti to.

Pošiljam ti

< Sporočilo je popravil **Tinkara78** -- 14.12.2010 17:46:45 >

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Nič ni tako kot je videti...

Gita, moje sožalje

Zelo mi je hudo zate!
Ampak vseeno- ena ti je že predlagala, da poveš možu.
Lahko govorim, vem, vedeti ne morem... ampak mislim, da bi sama mojemu povedala. Da gre za človeka, ki ti je nekoč veliko pomenil in je bil tvoj prijatelj.
Sama sem taka, da se moram izjokat- močno, naglas. Ni dobro tiščati v sebi.
Zato bi mojemu povedala in upala, da bi razumel, da ne bi rabila jokati na skrivaj ali še slabše, tlačiti v sebi.....

DRŽI SE!!!

Gita, moje sožalje!
Jaz bi možu povedala, tako bi si olajšalo dušo in vest, sploh če nista imela nič, oziroma vsaj po poroki ne.
Upam, da ti bo kmalu lažje pri srcu.
Čas bo počasi zacelil tudi to rano!

Hmmm... Jaz bi možu povedala samo v primeru, če bi se 100%-no odločila, da grem na pogreb. Ne glede na vse. Ti, Gita, te možnosti včeraj nisi imela (sicer nisi napisala, kje je bil pogreb, pa tudi dokaj pozno si izvedela, ampak nevermind), tako, da... obdrži preteklost in spomine zase. Tako, kakor do sedaj. To je bil del tvojega življenja, kjer tvojega g. Moža ni bilo (govorite, kar hočete, ampak čisto vse imate kakšen tak delček, četudi se morda niti ne zavedate tega) in tako naj tudi ostane. Sploh zdaj, ko nimaš več česa spremeniti.

Ko boš pa na mojem koncu, se pa le oglasi na en babji čvek. Kava na moj račun, jasno.

www.youtube.com/watch?v=NqxJuDYpjbs&feature=related

< Sporočilo je popravil Kerensa* -- 15.12.2010 8:57:22 >

Tako kot je napisala Kerensa - to bo ostala moja in sedaj tudi vaša skrivnost. Ker nekomu sem včeraj enostavno svoja čustva morala zaupati. Najlažje je bilo vam , ker doma bi iz tega naredila samo še 1000 vprašanj na katera pa nisem bila sposobna odgovarjati .
Jaz vem, da svojega moža nikoli nisem prevarala , v njem pa bi mogoče vzbudila sume na vsako službeno potovanje, ki sem ga imela v tem času.
Torej jaz vem, da ni bilo nič in imam čisto vest.

Mislim, da mi je v teh trenutkih že dovolj teško z mislijo, da ga ni več, da bi se pa v tem trenutku še z moževimi vprašanji ubadala pa sploh nisem sposobna.
Morda nekega dne...

Hvala vam še enkrat za včeraj ... mi je pomagalo saj se že danes počutim veliko bolje. Ljudje, ki jih imamo radi itak nikoli ne umrejo ... živijo v naših spominih in v naših srcih.


Kerensa ... kava, babji čvek seveda tako ko bo prilika .

:(

_____________________________

Cvetim...

gita, res mi je hudo...grozno je, ko se nimaš priložnosti posloviti od nekoga, narediti zaključka neke zgodbe.. sem dala tudi jaz nekaj takega skozi, tako da vem kako je.
ampak točno tako kot si rekla, če smo nekoga zares imeli radi, nikoli ne umre, ker ostane v našem spominu.
mislim nate, drži se. še enkrat iskreno sožalje.

kerensa, jaz ji nisem predlagala,da pove možu zato, ker bi mu MORALA, ampak zato, da bi ji bilo LAŽJE, da bi ji on stal ob strani. Če ve, da nanj ne more računat, da bo ljubosumen, potem verjetno res ni najboljša varianta. Sama vem, da bi mi stal ob strani, ni preveč ljubosumen tip, tega nisem nikoli prenašala pri fantih, zato nimam takih izkušenj in mi po pravici povedano niti na pamet ni padlo. Se mi zdi, da kadar sta oba nekak zrela in da vesta, da je vse ok, potem itak ne bo nobenih dvomov - ampak nismo vsi enaki in mogoče drugačen karakter res drugače reagira - dopuščam možnost, ve bolj take ljudi poznate kot jaz.

gita, mislim, da boš zdaj morala malo razmislit: prej je bil ta moški tvoja čustvena opora in čeprav praviš, da nisi moža nikoli varala, je to, zaradi česar bi bil on ljubosumen, čustvena bližina, ki sta jo imela: kot si sama rekla - če je bilo kaj narobe, si klicala njega...  Meni se sicer zdi, da bi to mesto moral imet partner, ampak 100 ljudi, 100 čudi - če vam je tako šlo, potem ni razloga za spreminjanje. Vendar zdaj se je spremenilo in hočeš nočeš boš morala tudi ti spremenit nekaj, ker nekoga boš rabila. Zdaj imaš mogoče možnost, da moža spustiš malo bližje: da ti on nudi oporo v takih trenutkih, ko bi sicer poklicala "njega"... Če se ti zdi to nepredstavljivo, pa kakšno prijateljico - tako, ki bi ji lahko tudi to njegovo zgodbo zaupala...
Vso srečo!


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Drži se Gita!
Mislim da je s tem vajina zgodba končana. če si toliko časa imela to skrivnost, nima pomena da z njo sedaj razburkaš še svoj zakon

_____________________________

They said we should all pay our tax with a smile. I tried- but they
wanted cash.

Ronja mogoče imaš prav, da je čas da moža spustim bljižje sebi. To mi že nekaj let govori, da mu ne zaupam svojih problemov, da vse rešujem sama - ampak jaz nisem bila sama. Prvič razmišljam o tem na ta način, da mogoče se je pa moj mož ves čas počutil zapostavljenega kljub temu, da ni vedel za to mojo zvezo vendar jo je čutil.

No ko bom ponovno sposobna normalno razmišljati bom razmišljala tudi o tem - hvala .

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

gita 

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Lukrecija,podpis pod tvoj post...se popolnoma strinjam.

Gita,tebi pa iskreno sožalje.Želim ti,da se čimprej pobereš,greš dalje in za svojega zaupnika izbereš moža.

Lukrecija, a veš kako pravijo: tisto kar ne veš ne boli.
kje pa piše da ženska ne sme imet kakšne skrivnosti, a misliš da je moški nima?! To kar je imela z njim prej, je bila preteklost, v sedanjosti ji je bil opora in velik prijatelj, kar je dandanes redkost, tako pri moških kot ženskah. Nekomu čisto vse zaupat, prosit nasvet in 100% verjet, da nekje pa le ne bo izčvekal, je že skor loterija. Zakaj pa misliš da je tolk anonimnih po raznih forumih, obupanih,.....
Gita  .