22.12.2010, 20:13
pelin
1701
Kalbo, Kalbo... tule že to nekaj ne štima, če moraš spraševat, kaj je to kvalitetno preživeti čas z otrokom...
Pa da se izkašljam: tole čvekanje tule definitivno ni...je pa nekaj , kar mi vsake toliko časa paše
in bi lahko rekla, da mi nafila baterije...In ja Bakfark , ja , tudi otroci mi večkrat nafilajo baterije, vendar vedno , če bi bili vsi realni ( tudi ti!), temu ni tako. Popljuvana ženska v članku, je drugače kar dobro napisala kaj je to kvalitetno preživljanje časa z otrokom....In ne, ni tako brezveze, kar pravi....poskusita res prebrat zadevo in ne kar v tri dni nekaj pametovat... Bakfark, ko sem se nekako pregrizla skozi tvoje opisovanje kvalitetnega filanja baterij preko otrok, sem videla, da v bistvu ponavljaš tisto, o čem je govorila psihologinja v članku...
Aja Kalbo...vem da zate tole ni za pet, ker se ne strinjam s tabo....glavno, da je zame čista deset_ka
< Sporočilo je popravil pelin -- 22.12.2010 20:16:46 >
23.12.2010, 13:02
ronja
15289
Jaz se najdem skoraj v vsem, kar ste napisale . Članek ima pač provokativen naslov, not pa ni nič posebno novega. Da je fajn, da se kdaj tudi povezujemo s svojim otorkom - kako pa to delate, je pa vaša stvar, samo da je vsem vpletenim fajn.
Sva že dve
. Se mi zdi brezveze to nabijanje slabe vesti ves čas. Madona, dam jima, kolikor jima lahko, več pa ne gre, ker se nekje zruši (preverjeno (pre)večkrat
). Zdaj dam toliko, da je vsem ok. In se strinjam, da se moramo sprostit tudi z njimi, vendar bakfark, enih stvari pač ne moreš delat vpričo njih ... In včasih se pač moraš sprostit tudi drugače, vsaj jaz. Z njima pač ne morem reševat nekih kompliciranih problemov ali ustvarjat nekih večjih projektov, ne? Meni bi pa to manjkalo. Podpis.
Meni tudi ne, čeprav kdaj kako knjigo preberem
. Res pa da ne ravno tistih "instant", v bistvu sem celo nazadnje pred 2 letoma Julovo Kompetenten otrok, ampak mi je ostala v spominu. pa od kod vam ideja, da smo nesproščeni, da si nič ne upamo, da si naši otroci nič ne upajo, da je vse grozno? Pa jaz res ne živim v istem svetu...
No, tu se pa moram strinjat s pelin. Meni so se strašno smilili starši nekaj otrok iz R. skupine, ki so celo zimo prihajali bolani v vrtec, saj sem domnevala, da imajo bogi starši tako strašno zafrknjene službe, da si ne morejo vzet pa tudi dneva bolniške, tudi če je otrok več kot očitno feeeejst bolan (tako da se mu res na daleč vidi). No, potem pa po naključju ugotovim, da je pri enemu mamica že ves čas doma, drugega otroka ves čas prihajata dedek in babica iskat (torej bi ga/jo verjetno kdaj lahko imela doma, če je bolan/a),...
Gina, podpis. moja punči se zdaj prav zadovoljna sama igra in me prav nič ne rabi - ker ve, da sem zraven, da lahko pride do mene in se počuti varno. In če se bi zdaj silila k njej, bi ne naredila čisto nič dobrega, saj bi jo samo zmotila v njeni igri (tadruga spi). Vendar pa dostikrat rabita tudi to, da se jima čisto posvetim in to tisto minuto, ker jima je takrat narobe in ne čez pol ure. Zato je kvanititeta še kako pomembna, pa če si še tako zatiskamo oči, da ne.
podpis. Takrat se pač opravičiš otrokom, da si danes ful živčna, pa jih prosiš za sodelovanje. Pri mojih tako čudežno pali, da te potem onidve napolnita z energijo, ker sta tako pridni
. Ko prideš iz službe, se jima pa oddolžiš. A se ti zdi? Koliko časa pa misilš, da je lahko ena srednjeveška mati z 10imi otroki namenila vsakemu za "kvaliteten čas" zanj? Pa ne pozabi, da je morala za vseh teh 10 otrok vse oprat, skuhat, pa še za moža, seveda... Pa da ni bilo gospodinjskih aparatov... Pa da je oče cele dneve delal, če ni bil glih nek grof (ta se pa itak ni ukvarjal z otroki)...?
Ja, kdo jih pa vpiše? Saj nam nihče ne drži pištole na glavi, da je to nujno treba! Sami se tako odločimo (če se). Ronja je edina v svoji skupini, kolikor vem, da nikamor ne hodi. Stara je 3 leta... Ko to povem sodelavkam, se samo zgrozijo (ne nad mano, da je nisem nikamor dala, ampak nad tem, da je edina, ki nima ne baleta, ne plesnih, ne angleščine, ne ustvarjalnih delavnic, nič (revca boga
)... samo lego kocke in ustvarjanje doma in plesanje doma in jogo z mami zvečer, kadar se nam da,...) Ampak meni se resnično zdi, da zdaj tega še ne rabi, rabi pa mene in lubija in sestrico, da se igramo, cartamo, kuhamo skup, pospravljamo iz pomivalca, itd... Nam se tako veliko manj mudi in je super.
Brez skrbi, fotr delal, vedel kaj dela
E tu, brutus?
PS: kadarkoli sem v zadregi glede teh stvari, se vedno spomnim besed psihologinje na materinski šoli: "če imate iskreno rade otroka in sebe, potem ne morete naredit nobene generalno hude napake"
Tole se mi zdi pa žebljica na glavico. Dejansko je tako.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
23.12.2010, 19:32
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
pa od kod vam ideja, da smo nesproščeni, da si nič ne upamo, da si naši otroci nič ne upajo, da je vse grozno? Pa jaz res ne živim v istem svetu...
Ronja, definitivno je moj svet drugačen od tvojega
. Od kje mi ideja - od prijateljic in prijateljev, ki pridejo k moji punci noret - enostavno zato, ker pri nas lahko norijo, lahko vpijejo, lahko kakšno ušpičijo, lahko celo kaj razbijejo - se pač zgodi
, kar se doma očitno ne sme zgoditi.
23.12.2010, 20:02
barika
6448
jst bi te sigurn tepla ... aja ne, bi bila na tvoji strani
, zdej pa ... igla pri igli (še okol vrtca), tak da starši hodimo za ritjo otrokom, da ne bi bilo kakšne pi*da*rije.
23.12.2010, 21:26
pelin
1701
http://www.iskreni.net/najina-poroka/na-skupni-poti/574.html?joscclean=1&comment_id=1015
No, Kalbo...še en članek, tako malo za šalo malo za res, ki ti bo mogoče razširil obzorje o kvalitetno preživetem času z otroki ....zanimivi so komentarji...drugače pa se strinjam s tabo ko praviš, da je kvalitetno preživljanje časa z otroki relativna stvar, oz. kar je za nekega otroka dobro, zanimivo, kvalitetno, za drugega ni nujno..
Bakfark...ah, kaj naj napišem ...posebej glede tiste tvoje prijazne šlamparije in površnosti, s katero si me okrasil....ja tudi jaz te imam rada...
Drugače pa...upam da bolj paziš na izrazoslovje in si bolj strpen do mnenj drugih, še posebej ko se družiš z otroki...saj veš...kvalitetno preživljanje prostega časa....
Podpis pod Ronjo...
< Sporočilo je popravil pelin -- 23.12.2010 21:29:59 >
23.12.2010, 21:36
Anonimen
2. Načrtujte dejavnost z otrokom »na štiri oči«. Čeprav je čas, ki ga preživimo skupaj kot celotna družina, zelo dragocen, nikar ne pozabimo, da otrok potrebuje tudi čas, ki ga preživi samo z enim od nas – tako kot potrebujeta čas zase zakonca ali otroci, da so sami. Zelo radi kakšno stvar počnejo samo z atijem ali samo z mamico.
A je kvaliteten čas, če skupaj igrava Farmville na FB? 
24.12.2010, 06:45
ronja
15289
No, to sva že ugotavljali, čeprav danes se mi zdi, da živiva v istem svetu, samo razlagava si ga pa čiiiisto drugače: kadar namreč pri nas doma divjajo prijateljice od Ronje, si to razlagam čisto drugače: da so tako navajene od doma in da se tudi pri nas počutijo dovolj sproščene, da delajo to tudi pri nas.
Pa ti ni nikoli padlo na misel, da mogoče pa pridejo zaradi tvoje hčerke, ne zaradi njene super kul mame, ki dovoli norenje? Nikoli nisem hodila k nikomur zato, da bi se tam znorela, ampak zato, ker so mi bili všeč ljudje, h katerim sem šla - torej otroci, ne mame (ali pa so me pač zvlekli, ker so bili to sorodniki
). In kot drugo: mili, nič več mi ni jasno: kaj nisi ti vedno govorila, da so današnji otroci čisto preveč razpuščeni, da jim je vse dovoljeno, da si oni vse dovolijo, da ni nobenih meja več, da si dovolijo stvari, ki si jih niti pod razno ne bi smeli, pa jim nihče nič ne reče, itd...? Zdaj pa da nič ne smejo? Niti kozarca razbit... To dvoje ne gre skup! Eno ali drugo... Res me zanima tvoja razlaga!
Mizantrop, če to ni edini čas, ki si ga vzameš za otroka, potem je verjetno tudi lahko, zakaj pa ne: če oba uživata, se o tem pogovarjata, se zabavata in smejeta skup... ne vem, zakaj ne bi smel bit... Enkrat sem brala intervju z nekim psihologom, ki je rekel, da danes mediji tako bombardirajo starše, da se ti sprašujejo že za male bedarije, če je to ok: dal je primer ravno to: da pridejo k njemu starši čisto skesani, da so igrali igrice z otrokom (v naročju in sta oba igrala) in če se to sme... Potem jih on seveda pomiri, da če včasih igrajo igrice skup in se oboji ob tem zabavajo, pa to res ni nič narobe. Če bi bilo pa to edino, kar skup počneta, bi bilo pa verjetno malo za razmislit.
Otroci se spreminjajo: ko so čisto mali, je dovolj dober samo fizičen stik, da te voha, čuti tvojo toploto, posluša bitje tvojega srca. Mu čisto nič ne pomeni, če mu ne vem kaj kažeš in razlagaš (razen da posluša tvoj glas, seveda, to je fajn, ampak besede niso važne)
. Kasneje se niti nočejo več toliko cartat in imajo rajši, da kaj počneš z njimi.
Še kasneje hočejo delat stvari sami, pa da si samo nekje v ozadju, da priskočiš na pomoč, takrat ko ONI presodijo, da te rabijo.
Še kasneje verjetno ti prinesejo samo gotove izdelke pokazat in je tvoja naloga samo to, da jih opaziš, pohvališ in si ponosen nanje.
Mi (primarna družina) smo recimo en čas (par mesecev) imeli tv in takrat smo vsi gledali eno ful butasto (nemško!
) nadaljevanko, za katero smo se vsi strinjali, da je trapasta do amena. Ampak ravno to je bilo fajn: da smo se med njo vedno zafrkavali, se hecali, delali norca in se meli fino. Tako da smo gledali tv, pa je bilo zame to vseeno kvalitetno - ker je bil tv bolj ozadje, predmet heca, glavno je bilo pa tisto na kavču... Če pa vsak zavzeto buli v tv in ne šmirgla ničesar okoli, pa to ni kvalitetno druženje. Mislim, da vsi to čutimo: včasih enostavno imaš tisti občutek, da sta z otrokom /ci na isti valovni dolžini, ko gre vse nalahko, ko je fajn, ko se veliko smejete in se vse da zmenit. Včasih pa si živčen in takrat ista aktivnost nima enakega učinka in če si pošten, si to lahko priznaš: recimo zadnjič je lubi gledal basket na računalniku in sta bili punci zraven, ker ju je pač zanimalo, kaj se dogaja. On je bil živčen in mu je šlo vse na jetra, ker se je pač tekma lomila. Jaz sem hotela punci vzet k sebi, pa da delamo nekaj drugega in on v miru gleda, ampak on je zaprl računalnik in rekel, da gre sam sebi na živce, ker je potem siten do tamalih, ki nista nič krivi in se šel igrat z malima. Enkrat drugič pa so skup gledali risanko in je Ronji razlagal, kaj se dogaja in je še cel dan o tem govorila... Tu me boš pa težko prepričal, da je bil to slab čas.
Isto naredim jaz, kadar kaj pišem (recimo sem), pa bi rada mir, da končam, malidve bi pa radi mene. stisnem CtrlA in CtrlC (še enkrat se mi ipak ne da pisat;) in grem stran. Pa sem recimo včeraj šla prav namensko poiskat kakega pingvina na youtube, ker sta si ga želeli videt. In smo vse tri gledale pingvine ziher 10-15 min. in smo se mele super in se mi to ne zdi nekvaliteten čas.
Ne me pa zdaj narobe razumet, da je dober čas samo takrat, ko se imate vsi fajn: dober čas je tudi takrat, ko se skregate, ko mu ne dovoliš nečesa in se zjoka od frustracije in ko se potem pobotata ali ga ti potolažiš... Ampak če bi samo igrice skup igrala ali samo tv gledala, potem tega ne bi moglo bit - ne enega, ne drugega. Če pa je tisto neka dodatna aktivnost sem in tja, je pa po moje čisto ok.
Je pa znala to Sheryl Crow precej bolj na kratko poevdat: "if it makes you happy, it can't be that bad"... ampak "if it makes you happy, than why the hell are you sooooo sad?" Moramo bit pošteni, kaj nas res osrečuje, kaj nam je pa samo ugodno, ker smo preleni, da bi delali kaj drugega
. Otroci majo krasne detektorje za to. In če si pošten, se nič ne sekirajo, tudi če kdaj izbereš ugodje, ker se ti pač ne da nič drugega. Samo da jim to pošteno poveš. No, vsaj v mojem svetu
. _____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
24.12.2010, 08:21
kalbo
6271
IZVIRNO SPOROČILO: pelin
http://www.iskreni.net/najina-poroka/na-skupni-poti/574.html?joscclean=1&comment_id=1015
No, Kalbo...še en članek, tako malo za šalo malo za res, ki ti bo mogoče razširil obzorje o kvalitetno preživetem času z otroki
Bakfark...ah, kaj naj napišem ...posebej glede tiste tvoje prijazne šlamparije in površnosti, s katero si me okrasil....ja tudi jaz te imam rada...
Drugače pa...upam da bolj paziš na izrazoslovje in si bolj strpen do mnenj drugih, še posebej ko se družiš z otroki...saj veš...kvalitetno preživljanje prostega časa....
Podpis pod Ronjo...
In kaj tako zelo novega piše v tem članku, da bi meni razširil obzorja?
Spet en članek, ki ga sam napišem v deset_ih minutah ob polnoči, ko me zbudiš in tak članek se dobro plača. Očitno bom moral začet članke pisat. In takšnih tekstov je malo morje. Mojster mlatenja prazne slame je recimo Marko Crnkovič. On prdne na mokro in iz tega sproducira tri ali štiri kolumne.
< Sporočilo je popravil kalbo -- 24.12.2010 8:23:44 >
24.12.2010, 09:45
Anonimen
natanko to Ronja.
z vseh koncev smo bombardirani, kaj se MORA in kaj ne z otrokom, da marsikdo podvomi v svoje sposobnosti in sprašuje take traparije na forumu. bog ne daj, da bi otrok gledal televizijo več kot 15 minut na dan. si takoj za na csd. jaz vedno pravim, da je zmernost tista, ki naj nas vodi skozi življenje. vsakega po malo, pa bo.
tako. zdaj grem pa posadit jagode na FV, da jih bo moj sin lahko požel, ko pride iz šole.
24.12.2010, 17:07
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Pa jaz res ne živim v istem svetu...
Kaj zdaj, kje si
. Ostalega se mi pa ne da....tokrat.
24.12.2010, 18:58
picola1
2009
Tole je pa zadnje čase zelo pogost pojav na rr. Bili so časi, ko je Gina razpredala o tem, kako je treba bit z otrokom dosleden, da je treba imet jasne meje, itd. itd. (in s čimer se mučos strinjam), zdej pa so pač časi, ko liliana razpreda o tem, kako se vse preveč komplicira pa kako se vse preveč obremenjujemo s tem, kako vzgajamo, itd.
In če so zdej pač taki časi, je pač treba tulit v ta rog...
Moje mnenje je pač zelo podobno tvojemu-nekaj vmes pa je super fajn...Jasne meje, doslednost, pa seveda tut spontanost in delanje napak brez pretiranih občutkov krivde...
Priznam, da sem se včasih preveč obremenjevala z vzgojo in lilianini posti so mi dali mislit, tako da sem ji res hvaležna, da je odprla debate tut v to smer...ampak povdarjat v vsakem drugem postu, kako pa ti nič ne kompliciraš pa kako si čist na izi in spontan, kako se sam prilagajaš otroku in ne jebeš žive sile (beri knjig, strokovnjakov, raznoraznih teorij, itd, ker to je itak čisto sranje)...to pa počasi postane že dolgočasno brat...
In menim, da je nekompliciranje, itd, vse kar pač liliana povdarja, pač samo delanje večinoma tako, kot so njo vzgajali (pač tako kot so delali naši starši, ker pač ni blo nobenih knjig na to temo). Zdej al je to nujno vedno dobro, je vprašanje...dejstvo pa je, da če so njo kokr tolk dobr vzgojil oz. ji privzgojil kokr tolk splošno sprejete pozitivne vrednote, potem se ta način super obnese...Če pa pač nisi bil te sreče..pa znaš samo s svojim občutkom jako fejst v temo brcnit. Je treba pač sprejet dejstvo, da s(m)o nekateri imeli pač malo manj stabilne starše.
Ji pa štejem tukej v mučos plus, da ima tolk zaupanja vase...jst ga na žalost nimam, se še učim...
Zato je Ankica zadnjič dobr rekla nekje na eni temi (če ne celo tukej), malo se ustavt pa mal pogledat iz razdalje nič ne škodi vsake tolk časa...Po moje bistvo tega mojega razpredanja, no...
A sem jst mal zašla?
V glavnem se pa strinjam s tabo kar se tiče kvalitete časa...
_____________________________
Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.
24.12.2010, 20:02
skuštrana
7010
Ma, s tem s ne bi ravno strinjala. Jaz svoje vzgajam čisto drugače kot so mene pa sem popolni nekomplikator
Se mi zdi da je to bolj stvar karakterja in pogledov na svet ( ni nujno da te poglede prineseš iz primarne družine, jaz že vem da svoje nisem, sem čisto crna ofca
). _____________________________
Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)
"A clean house is a clear sign of a wasted life"
24.12.2010, 21:12
liliana
10282
IZVIRNO SPOROČILO: picola1
Tole je pa zadnje čase zelo pogost pojav na rr. Bili so časi, ko je Gina razpredala o tem, kako je treba bit z otrokom dosleden, da je treba imet jasne meje, itd. itd. (in s čimer se mučos strinjam), zdej pa so pač časi, ko liliana razpreda o tem, kako se vse preveč komplicira pa kako se vse preveč obremenjujemo s tem, kako vzgajamo, itd.
In če so zdej pač taki časi, je pač treba tulit v ta rog...
Moje mnenje je pač zelo podobno tvojemu-nekaj vmes pa je super fajn...Jasne meje, doslednost, pa seveda tut spontanost in delanje napak brez pretiranih občutkov krivde...
Priznam, da sem se včasih preveč obremenjevala z vzgojo in lilianini posti so mi dali mislit, tako da sem ji res hvaležna, da je odprla debate tut v to smer...ampak povdarjat v vsakem drugem postu, kako pa ti nič ne kompliciraš pa kako si čist na izi in spontan, kako se sam prilagajaš otroku in ne jebeš žive sile (beri knjig, strokovnjakov, raznoraznih teorij, itd, ker to je itak čisto sranje)...to pa počasi postane že dolgočasno brat...
In menim, da je nekompliciranje, itd, vse kar pač liliana povdarja, pač samo delanje večinoma tako, kot so njo vzgajali (pač tako kot so delali naši starši, ker pač ni blo nobenih knjig na to temo). Zdej al je to nujno vedno dobro, je vprašanje...dejstvo pa je, da če so njo kokr tolk dobr vzgojil oz. ji privzgojil kokr tolk splošno sprejete pozitivne vrednote, potem se ta način super obnese...Če pa pač nisi bil te sreče..pa znaš samo s svojim občutkom jako fejst v temo brcnit. Je treba pač sprejet dejstvo, da s(m)o nekateri imeli pač malo manj stabilne starše.
Ji pa štejem tukej v mučos plus, da ima tolk zaupanja vase...jst ga na žalost nimam, se še učim...
Zato je Ankica zadnjič dobr rekla nekje na eni temi (če ne celo tukej), malo se ustavt pa mal pogledat iz razdalje nič ne škodi vsake tolk časa...Po moje bistvo tega mojega razpredanja, no...
A sem jst mal zašla?
V glavnem se pa strinjam s tabo kar se tiče kvalitete časa...
Sem se nakaj časa odločala, če naj odgovorim ali ne, pa sem se vseeno odločila, da si stopim "v zagovor".....Pa tudi čas je tak, da naj bi se zazrli vase in poiskali svoj notranji mir......
Glej picola1....na forumu si pač izmenjujemo mnenja.....običajno bolj direktno kot takrat, ko smo z drugimi soočeni iz oči v oči......takrat smo običajno bolj taktni, sočutni, ne povemo vedno svojega mnenja neposredno....
Če se tebi zdi pač zagovarjanje nekega mnenja dolgočasno, ali celo vsiljevanje, tistega pač ne bereš......bereš pač samo mnenja tistih članov oz. članic, ki imajo podobno mnenje kot ti in se potem ne počutiš ogroženega.......
In ja, res se mi zdi sranje (da uporabim tvojo besedo) branje takih člankov pod naslovi "So otroci staršem odveč"......
In mogoče res vzgajam tako, kot so vzgajali mene.....vendar, če ti povem po resnici, se s tem niti ne obremenjujem, niti ne vsiljujem svojega načina vzgoje nikomur, povem pač svoje mnenje, kot ti.....ker pač ni v moji navadi analizirati vsak postopek, vsak naslednji premik.....in tudi se v bistvu ne obremenjujem s tem ali delam pravilno ali ne.....mogoče brcam v temo....kdo ve....? Mogoče brca v temo tudi tisti, ki mu je baje povsem jasen koncept izrabe kvalitetno preživetega časa z otrokom..? Kdo ve....?
In če brcam v temo, ker ne berem literature o vzgoji, če vzgajam po občutku, če se vedno pred otrokom ne kontroliram, če vedno nimam pred sabo scenarija preživetega časa z otrokom za naslednjih nekaj ur.....bom pač sama odgovorna zato, da sem brcnila v temo......ne bom krivila RR, ne bom krivila Juula, ne bom krivila vrtca in šole, ne bom krivila sistema, žrla se bom sama.....ker bom kriva sama.....
Ker pa sem samo človek.....in to daleč od tega, da bi bila popoln človek.....nimam neke pretirane težnje, da bi iz svojega otroka naredila popolnega otroka......zato se ne obremenjujem recimo s tem, kaj bi naredila bolje, če bi lahko še enkrat vzgajala svojega otroka.....
Priznam pa, da sem na tudi na področju vzgoje dokaj samozavestna.....na nekaterih področjih pač zaupamo bolj vase kot na drugih......
25.12.2010, 15:26
picola1
2009
Ma dej...tolk je že pocukrano ratalo vse skupaj tukej gor (še fantje so se čist nekej raznežl, sploh bakfak zadnje cajte čist premal teži), da sem mogla mal sprovocirat...
Prvo kot prvo, nikjer nisem napisala, da se mi zdi tvoje pisanje vsiljevanje. Drugo kot drugo, mi je tvoje pisanje blazno zanimivo in iz tega veliko odnesem, zato te grem vedno prebrat...In včasih sem pač malo razočarana, no...ker ugotovim, da si spet morala povedat nekaj o tem, kako ti pa pač ne kompliciraš in kako se ne obremenjuješ z nepomembnimi stvarmi...Nikjer pa ne pravim, da tega ne smeš pisat, itak je to javni forum...To je mogoče vse skup bolj na to foro kot pri mojem sodelavcu...Delam z njim že 10 let pa mi je bil na začetku ful faca, zdej po 10ih letih pa mi je s svojimi enimi in istimi forami že mal dolgocajten...Sodelavkam mlajšim od mene pa je še vedno zabaven...
Mislim, da razumeš, kaj hočem povedat. Pa tut to hočem rečt, da je to itak moj problem, nikjer nisem napisala, da je tvoj. Drugi mogoče oz. po vsej verjetnosti tega segmenta tvojega pisanja sploh ne vidijo tako.
Da ne bo pomote: jst tut vidim raznorazne knjige in članke tipa o katerem je govora v tej temi, kot sranje. Ampak VSE se mi pa res ne zdi in včasih z veseljem kej preberem pa ugotovim, da mogoče pa bi blo kej na tem pa to tut uporabim pri vzgoji.
Hm...v bistvu sem ravnokar ugotovila, zakaj me tole pri tebi moti...Mami je ful velik kričala name, me velikokrat zmerjala, tut batine čist po nepotrebnem in po krivici sem dobila...In po moje ji še vedno nekje v sebi te stvari zamerim in se mi zdi, da če bi kdaj kako knjigo v roke vzela, da pa meni ne bi blo treba vseh tistih kurb pa prasic prenašat...
In ko praviš, da nisi človek, ki bi kej analiziral pa to...Sama sebe vidim, kakšna sem bla preden sem začela delat na sebi...(beri, preden sem začela sama sebe mal bolj analizirat) Katastrofa. Kolk bolečine sem nardila sebi in drugim s tem...In se mi potem ne zdi vredu in prav, da se pa človek sploh ne sprašuje o tem, ali kdaj počne kej narobe ali ne...ali s svojimi dejanji in postopki prizadene kdaj koga ali ne...tudi svoje otroke...
Ampak...kot že rečeno...to je moj problem in sem pač tudi povedala samo svoje mnenje, mal bolj provokativno sicer tokrat...pa upam, da ne zameriš preveč...
In z veseljem te bom brala še naprej pa čeprav boš za moj okus kdaj preveč dolgočasna...
Lepe praznike.
_____________________________
Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.
25.12.2010, 20:47
ronja
15289
mili, kot sem napisala: ugotavljali sva že obe, da ne živiva v istem svetu, vendar po zadnjem postu ugotavljam, da živiva v istem svetu, samo drugače gledava nanj - to sem ugotovila ravno v tem postu - beri beri Saj sem napisala: "samo danes se mi pa zdi..."
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
25.12.2010, 20:52
ronja
15289
To pa mislim, da bomo vse za svoje napake žrle same sebe, ne pa vseh ostalih. Saj navsezadnje bomo me živele z njimi... Saj se sama odločam, kaj od koga bom vzela. Nisem pa tako super duper, da bi se čisto vseh fajn stvari sama spomnila, zato se mi ne zdi narobe pobirat ideje od drugod: kot ne jemo samo jedi, ki jih je kuhala moja mama, pa čeprav dobro kuha. Tako ne vzgajam samo tako kot ona.
Tudi ni fora v delanju popolnega otroka - bolj je fora v tem, da otroku prihraniš kako nepotrebno frustracijo oz. zelo negativno izkušnjo, ki ni potrebna za njegov razvoj oz. ga lahko celo obrne v nezaželeno smer. gotovo pa ljudje, ki smo bili kdaj prizadeti, bolj pazimo, da tega ne bi delali svojim otrokom - in to je to, v čemer se s picolo strinjava,tebi je pa čisto nepredstavljivo, ker itak je to čista komplikacija. Eni smo pač bolj občutljivi
. _____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
