Upam, da ni trajnih poškodb oči
Ni panike, moje oči so že res svašta dale čez (mislim zdravstveno), en čas so govorili, da je zelo možno, da čisto oslepim, ampak očitno so tudi moje oči optimistične in dejansko boljše vidjo kot takrat. Zdaj pa še ene vaje za oči delam in sem si celo dioptrijo popravila za 1 dioptrijo in astigmatizma sem se čisto znebila

. tako da so utrjene, hehe.
Ne razumem lih najbolj oziroma niti ne vem, če je to sploh možno razumet, da nekdo svoje težave, komplekse, jezo, grenkobo, nesrečno življenje, ego ipd. zdravi na račun drugih, ker sami sebe ne zmorejo pogledat v ogledalo.
Jaz se dostikrat sprašujem po motivih, zakaj je nekdo tako reagiral (jaz ali kdo drug)... Nekako se mi zdi grozno, da bi kdo nalašč hodil po drugem. Zato navadno sklepam, da tega sploh ne vidijo. Kako to, da ne, mi sicer res ni jasno...
Sama si to razlagam tako, da so ti ljudje kot otroci, ki igrajo igrice: tam vsi umirajo, ljudem režejo roke, padejo pod ne vem kake hude stvari (ne poznam glih igric, ampak večinoma se mi zdijo precej krvave oz. nasilne),... tisti, ki pa igro igra, se zraven zabava, ker mu je nekaj ratalo ali se jezi, ker mu ni. Zanj tista figurica tam ni živ človek s čustvi. Kar res ni.
Problem je, kadar se tak način razmišljanja nekako prenese še na forum: ker človeka ne vidiš v živo, ker ne vidiš, da mu tečejo prave slane solze, da ima resničen cmok v želodcu, da je res bruhal... se ti vse skup zdi kot v filmu - imaš distanco in takrat se ti lahko vse to zdi celo smešno, če je na ta način režirano... Režiraš si pa v forumu sam. Če pozabiš, da je na drugi strani resničen človek, ki ga resnično boli... potem se lahko igraš igrico. Če se tega zavedaš, takrat to resnično stisko navadno občutiš in takrat ti ni do igric.
Zakaj se nekateri odločijo igrat po forumu s tistimi, ki so v stiski, pa ne vem. Verjetno te lažje premagajo. Sama se tudi kdaj igram, vendar si izberem ljudi, ki se tudi igrajo in niso v stiski (recimo s Frodico imava vsake toliko kake "bitke"

). Če bi pa ona resnično kdaj rabila nasvet, pa je gotovo ne bi zezala in enako ona mene ne, če bi ga jaz.
V ledeninem primeru pa se mi zdi, da gre dostikrat za občutek uporništva: "jaz proti vsem". Rada bi si dokazala, da je dovolj močna, da se postavi vsem po robu in imam občutek, da zato včasih nalašč provocira s tem, da stvari pove tako, da bodo ja odzivi čim bolj negativni - v smislu: jaz si pa upam rečt bobu bob. Mogoče je to samo moj občutek, ampak že pri "šolanju doma" sem imela občutek, da bi lahko stvar veliko bolj enostavno razložila, pa bi ji večina takoj pritegnila. Ker ni fora v bobu, ampak v tem, ali ga nekomu vržeš v faco ali pa ga opozoriš, da je to ipak BOB, ne pa jagoda.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/