Zdravo punce
Hvala za spodbudne besede, danes je velikooooo boljše.
Sicer se bo to še ponavljalo, ampak saj vem, da bo šlo. Mogoče je pa tudi vreme krivo, ker je zunaj tak lepi sonček, pa sem polna optimizma.
kakorkoli ponoči smo vstajali samo trikrat, tamalo sem podojila do polnega, kupčke smo podiral kolikor se je dalo (nekako nam ne uspe, čeprav probamo vsakič, ko se mala sama odstavi, pa se vidi, da jo rahlo šraufa). Kakorkoli spala je od 3h do ene pol šestih, nato pa od ene šestih do desetih (vsi smo zaspali), pa še zbudit sva jo mogla. Tako da upanje ostaja.
Dojke so dosti manj napete, leva še posebej, tako da mislim, da mi ga bo počasi začelo zmanjkovati, ker ko se podojiva na levo, imamo mir kvečjemu za kako 1h ali 1,5h. Desna je ok in ni več tako napeta in trda, tako da lažje diham, bradavice pa so se tudi že okrepile, tako da mi je rpav fajn. Edino, kar me zdaj rahlo skrbi je ta razlika v velikosti dojke in razmaki med obroki_; enkrat 1,5h drugič 3h, tako da komaj čakam, da zopet pride patronažna in mi pove čudežne stvari, da bo vse steklo tak kot je treba.
No, danes bo verjetno moj prvi samosotjni odhod iz hiše, ker nujno rabim modrček za dojenje, saj mi je ta iz da-da premajhen okoli prsnega koša kljub "podaljšku".
Aja, nisem vas še uspela prebrat, vsakič ko prižgem RR, se začne kaj dogajat, tak da verjetno še ne bo nič iz tega, da vas nadoknadim. Vidim pa, da lepo rojevate, tako da vsaki posebej čestitam za njihove lepe štručke:
Nina33, Tamy82, petrap, Juxy, Pilotgirl, Lina
Upam, da nisem katere pozabila. Za meto in morebiti še katero, ki rabi dihanje trenutno, pa držim pesti, da bo šlo hitro in brez zapletov.
Kaj pa če umetni poadki ne bolijo bolj, ampak je samo hudič v tem, ker so tako pogosti, da ti niti dihat ne pustijo? Ne vem, meni se niso zdeli tako grozni, ampak pogosti pa kar. Sem pozabla dodat, da sem mojega tako stiskala za roko, da ni mogel verjet, da imam tolk mišic.
Pa baje sem samo iskala roko ob začetku popadka in enkrat je nisem našla, pa sem ga baje zagrabla za nadlaket, da je zvezde videl in je rekel, da je od takrat naprej vedno pazil, kje ima roke in mi je takoj ponudil dlan, ko sem začela okol grabit.
Bogi revež. No, pa dvakrat sem ga res nadrla, ker je rekel "dihaj, dihaj" jaz pa itak na polno dihala, da mi je prekipelo in bi ga skoraj nekam poslala. Hvalabogu sem mu rekla samo, da saj diham, pa naj ne govori neumnosti. Pa kakšna spodbudna beseda bi mi lahk rekel. Pol je priznal, da ni vedel, če lahko (menda sem mu doma zabičala, da naj bo o tem tam tiho, silly me
). Potem mi je rekel (in bi se verjetno zjokala, če ne bi bila pod tako dozo), da ni mogel verjeti, da me lahko še bolj ceni. Mi je bilo takoj lažje, pa spodbujati me je začel in potem je bilo res hitro mimo. Tako da meni je zelo pomagal, in imam porod v dobrem spominu, če bi šla pa še enkrat rodit, me pa vprašajte čez kak mesec ali dva, zdajle bi bil odgovor verjetno ne.
Aja, pa če vas morebiti zanima (ena vem, da je spraševala) po prihodu iz P sem isti dan namerila skoraj 8kg manj. Takoj po porodu se pa nisem mogla stehtat, ker ni bilo možnosti.
Aja, a katera ve, kaj pomaga pri takem zvijanju, ker Tejo res zvija včasih in me prav boli, ko jo gledam. Včeraj je bila res kriza, danes pa podobna zgodba približno ob isti uri. Zvečer in ponoči je pa kar ok. obstaja kakšna varianta lažjega podiranja kupčka kot tista na ramenu in trepljanja ter kroženja po hrbtu? Ker naši včasih nič ne pomaga, pa je lahko na ramenu pol ure.
Pa, če je slučajno kriva (moja) prehrana, koliko časa pa traja, da snovi recimo od zajtrka preidejo v mleko? Mislim, vem da zveni neumno, ampak mogoče sem kaj takega pojedla, pa jo je zato tako šraufalo? Sem si začela delat zapiske kdaj spi in koliko ter kaj jaz jem in ob kateri uri, da bom lažje spremljala te krčke. Koliko valjda še ne morejo biti, jo pa glede na vse do sedaj to kar čaka revico.
Nič, grem se crkljat k svoji štručki.