Hoj, za nami prelep vikend. včer smo šli do mojih, se fino najedli, načvekali, doma pa otroke sam še v pojstlo položil
No, pol smo pa še skor celo noč preživel v 5, na najini pojstli seveda. Smo bli k sardine
Dons smo šli pa na stari grad, pol pa Kristi spat, Neli je šla pa dedija gledat k je z kolesom pridivjal mim šole (tista dirka o kateri je Kolumbo govorila- maraton franja). Je prišla domov in smo jedli, no, pol sva šle pa z Neli mal spat skupej. Na konc sem ob šestih jo zbudila da sva šle še mal ven in zvečer smo mal kasnej prišli not. Pol sva pa še z mojim mal na balkonu posedela, pospravla inm ura je, no, sej vidte kok je
Lev je vredu, neverjetno kako boljši je
Mislm, da v enmu tednu pediatrična ni pogruntala kar je naša dohtarca takoj ko je dobila izvide krvi... Sem kar mal razočarana nad pediatrično
ma, da sva se jajcala tam en teden zato da niso nič naredli, doma pa ni bilo nič boljše, prej slabše kot prej. Skratka, dva tedna je trajal da je začel it na bolje, na bolje je šlo pa takoj po prvi rundi AB. Pa važn da je zdej ok, moj mali sonček, spet je taprav Lev, smejko ki je srečen že samo zato ker je živ. Ma takih otrok bi človek lahko imel veliko, k se pa skoz sam smeje
Počas celo apetit dobiva, dons je pojedu pol tamalega sadnega frutka, to je po tanovem čisti rekord
Pa mso mu gre. Trenutno se nč ne sekiram a bo jedu zelenjavo, al sadje, al kuhano, al kupljeno narejeno... Kar poje mi je super. Sej skuhala sem dons mu korenček pa ga ni hotu jest, pol sem pa z frutkom probasla. Ma boli me, sam je nej.
ok, sam od nas govorim, ampak sem res tok vesela da nam gre da bi najraj cel magisterij od tega napisala
Lepo spite, se beremo...
_____________________________
Moji otroci - moja sreča
Neli- 4.8.2007
Kristi- 8.2.2009
Lev- 3.12.2010