Kokica glede na to, da sem imela v prvo blazno grdo porodno izkušnjo (je še ena Dr. v bolnici komentirala, da vsaka čast, da sem se odločila še za enega), ti lahko povem, da mi je bilo v drugo MEGA, res ena najlepših izkušenj v življenju! Boš videla, kakšna razlika je, ko že veš kako gre, kaj se lahko zgodi in kaj lahko zahtevaš. Ko sem prišla v porodno sobo, sem jasno povedala svoje želje in pričakovanja in omenila želje v primeru zapletov. Če ti dam samo primerjavo Lia-Luka: Lia: apgar 6,8, zašita CELA, kaj je to prerezanje popkovine, kaj je to pobožati okronano glavico pred finalom, kaj je to dobiti otroka neumitega v naročje, kaj je to biti z njim v porodni sobi 3 ure, 9 dni porodnišnice po porodu... Luka: apgar 10, en šiv, T. prerezal popkovino, cartanje bitja, ki si ga 9m nosil, še neumitega, 3 dni P po porodu... pa je bila situacija v osnovi obakrat zelo podobna, oba po roku, oba v umazani plodovnici, kar nihče ne preverja, ampak je res razlika, ko jim dopustiš, da delajo po svoje, ker so strokovno ali pa jim natreseš par opcij in te upoštevajo in dejansko sodelujejo oni s tabo, ne ti z njimi. Pa da ne boš mislila, da zagovarjam MB P, ne, še vedno mi gre na bruhanje, ko slišim kaj delajo in ko vem kaj se lahko zgodi, ampak moja druga porodna zgodba je res fantastična!