Moje sozalje :((

:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((:((

za

:angel:.


To je verjetno najbolj grozna stvar, ki se ti lahko pripeti. Iskreno sožalje.:rozica:

:((:((:((:((
Naj ga čuvajo :angel::angel::angel:

:(( Moje iskreno sožalje ob nenadni izgubi:angel:

Sem ena izmed tistih, redkih, ki sem to doživela na lastni koži. 05.10. bo minilo dve leti, odkar sem 10 ur po porodu izgubila punčico, svojega prvega, težko pričakovanjega otročka. Pa nam je ostal le angelček in grozna praznina.:((:((

Poslala sem tudi privatno sporočilo.

Želim vam, kar največ medsebojne ljubezni, razumevanja, kajti težka pot se bo sedaj šele začela. Veliko bo vprašanj in malo odgovorov, sem se pa pripravljena pogovarjati z mamico, kadarkoli

Prijazen pozdrav in topel objem. Naj angeli sprejmejo novega angela med sebe.:((:angel:

:((:((:((9nebesa:angel::rozica:

lp


p.s.
Priporočam knjigo Prazna zibka, strto srce, v branje.:rozica:

Ne vem, kaj naj rečem... iskreno sožalje.

:((:((:(( sožalje :((:((:((:((

Moje sožalje!:((
Naj počiva v miru in naj ga čuvajo :angel:

Iskreno sožalje tudi od nas in pa močen ter topel objem. :rozica::rozica::rozica:

Kristina, moje sožalje. Brianna, tudi tebi.

o, hudo....:((
sožalje....:rozica:

vem, da ni čas za vprašanja....zato se opravičujem, ker ga bom postavila...a se je že prej kazalo, da kaj ne štima, a je to bilo čisto "presenečenje"?

držte se!

Zdaj ko tole berem, so mi stopile solze v oči... Ne znam si predstavljat, da nosiš sončka pod svojim srčkom 9. mesecev, ga z mukami spraviš na svet, potem pa ko je čas za cartanje, ostaneš praznih rok in samo zreš v prazen objem :((:((:((:(( Jaz bi umrla... Resnično bi...

Kako lahko po vsem tem nabereš moči, da živiš dalje.. Seveda so ljudje okrog tebe, pa mož/partner, prijatelji, družina, sorodniki in vsak ti izreka sožalje in sočustvuje s tabo, pa tisto "Razumem, kako hudo Vam je.." - pa mislim, da nihče ne razume.. Le tisti mogoče, ki je to sam doživel. Kaj sploh lahko rečeš nekomu, ki se mu je nekaj takega pripetilo? Kaj lahko rečeš mamici? Ali pa atiju? Da bo bolje? Da bo čas prinesel svoje????

Ne tega si ne morem in ne znam predstavljat.. Me preveč srce boli že ko tole pišem.. :((:((:(( Pa jaz imam tudi sinčka (starega komaj 2. meseca).. Sploh ne vem kaj bi brez njega..

Draga mamica in ati, kjerkoli že sta, danes bom mislila na vaju in vajinega angelčka... in bom prižgala svečko njemu v spomin..

Zdaj pa že jokam... :((:((:(( Iskreno sožalje tudi od mene..

Jančika hvala!

Kaj reči mamici in očku. Včasih najbolje nič! Sliši se čudno, ampak takrat potrebuješ samo nekoga, ki bi te ure in ure poslušal, jokal s teboj in ne govoril ničesar. Najbolj bolijo, draga dekleta, fraze, kot so : Je že moralo biti tako, Saj bo bolje, Boš zopet kmalu noseča, Bolje sedaj kot kasneje...

To so najbolj neumne in boleče izjave ljudi, ki ne vedo kaj narediti, vem, da želijo pomagati, ampak s takimi izjavami še bolj brcnejo v temo.

Ko umre npr. stara mama, je hudo, z njo vred nam umre preteklost, spomini, ampak na to smo pripravljeni. Ko nam umre otrok, nas o tem nihče ne pouči, kot hišica iz kart se nam sesuje prihodnost, vsi načrti, ki smo jih imeli z našim sončkom pod srčkom, so zbledeli, nikoli ne bomo doživeli njegovih prvih korakov, prvih besed, prvega razreda....Pa smo vse to podzavestno že splanirali.

Skoraj pol leta sem potrebovala jaz, da sem končno stvari začela pospravljati. Vse je bilo že pripravljeno, vse je že čakalo na malega družinskega člana. In potem bum...kot strela iz jasnega...njena smrt... Še dolgo tega ne dojameš in npčeš verjeti!! Kako hudo boli, tega ni mogoče napisati, še danes boli in bo bolelo vedno....

To so vendrle naši otroci, otroci pa naj ne bi umirali, kajne?

Prijazen pozdrav:rozica::angel:

Moje sožalje.
Men gre prav na jok, ker si res ne morem predstavljati kako je to. Mislim, da bi se mi porušil svet, če bi ostala brez svojega sončka.
Držite se, še posebej mamica.