Ronja jaz lahko marsikaj delam,...mam hvala bogu izobrazbo širokega spektra,...sam trenutne je meni neizvedljivo,ker je najmlajša komaj dobro leto stara,ko bo malo večja pa grem jaz v službo ona v vrtec in to je to,....namreč pri nas je v povprečju mož odsoten vsaj 1-2x na mesec po 1 teden in to po 24 ur,....potem je vsaj 1-2x letno odsoten po minimalno 6 tedno in spet 24 ur,tudi vikende in cca 1x na leto in pol je odsoten nekje med 6in 9 mesecev v enem kosu in iz takih razlogov sem jaz po skupni odločitvo za neklaj časa doma,....

Za moje pojme je to še en izmed izgovorov.
Ne da se hvalim, a midva z možem sva preživela, lahko rečem peklenska, štiri leta, ko sva oba v službah (on od 7-15, jaz od 8-16) skrbela še za nepokretnega tasta, najinega otroka, jaz sem delala izpite in pisala diplomo, mož pa je popoldne hodil v šolo. Babic in dedkov tudi nimava, ki bi nama priskočili na pomoč. Še huje. Določeni sorodniki so nama namesto pomagali, raje nagajali. A se je VSE poklapalo, ker se je MORALO. Človek preživi, ker mora in najde način, da se vse uredi. V nobenem primeru nisem hotela pustit službe, pa čeprav je šlo večkrat na knap. Bila je prava živčna vojna.
Ko je tast dobil stalno mesto v domu, ko sem jaz diplomirala, ko je mož zaključil s predavanji... sem rekla možu, da če naju to ni ločilo, naju ne more nič več. Sva se potem celo poročila.

Torej si nekakšna samohranilka.
Lahko bi delala npr. za 4 ure, če rabiš občutek lastnega €.


< Sporočilo je popravil mizantrop -- 9.3.2011 17:17:15 >

ne, ni in zastonj upaš
a si zaprta, pa ti ni smešno?

Jaz sem trenutno doma slabo leto, ker se je delodajalec upokojil. V začetku sem rabila en cajt, da sem prišla k sebi, ker me je situacija na koncu v podjetju psihično zelo obremenjevala. Nočem iti v podrobnosti ampak po sedmih letih na firmi pač človek kaj takega ne pričakuje. Pošiljam prošnje, delam prek podjemne pogodbe, ki je pa zelo draga. Če se nisem na kateri razpis prijavila je bilo zato, ker mogoče ni najboljša "situacija". Upam, da najdem službo v računovodstvo, administraciji,..... če ne bom prisiljena odpreti s.p. in se tako izognem podjemnim pogodbam. Nisem tip, da bi sedela doma, ker delam že od srednje šole naprej skoraj nonstop. Skupno torej 15 let. Mika me da bi se poglobila v programiranje, da bi lahko z mojim razvijala moje ideje. Bom videla.

Je pa res, da ta čas ko sem doma izkoristim, sem rabila da sem prišla k sebi. Bi pa šla jutri delat v redno delovno razmerje, če bi imela možnost.

P.S.: nisem upravičena do nobenih socialnih pomoči.... še osnovno zavarovanje si plačujem sama.

V naši banana republiki se je ustvarila nova ''sekta'' ljudi. To so razni jamrači ki ti iz rokava sredi noči lahko stresejo vse možne in nemožne načine, kako iz državne malhe (torej tiste ki jo polnimo tisti ki hodimo v službo) potegniti karkoli. In potem si kimajo kako so pametni in zviti, ko so spet državo nategnili. Samo pozablja se kdo je zares država.

Seveda obstajajo izjeme, ne rečem....ampak iz ''my point of wiew'' je dela za tistega ki HOČE delat, dovolj. Primer...naše podjetje v mestu rdečega prahu, že vsaj par let išče kvalitetne CNC operaterje. In to po uradni in neuradni poti. In folk se hodi štempljat in vsak z 10 izgovori zakaj pa 'on ne more tega delat''. Pa ne govorim za eno levo firmo, smo kr vodilni v svojem fohu v evropskem merilu. Plače so temu primerne. Ampak dobit dobro, pošteno in sposobno delovno silo....misija nemogoče.

G

ps. Ponavljam, gledano iz mojega stališča. Kar pomeni da ne zanikam obratnih primerov.


_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

Jaz imam kar nekaj kolegic/ov, ki so ostali brez dela. Za nekater vem, da itak samo jamrajo in nikakor ne dobijo službe, spet drugi so zelo delavni, včasih tudi kaj pofušajo, ampak redne službe tudi ne dobijo. Kaj pa vem... včasih sem besna in si mislim, da je tole vlečenje podpore in potem fuš zraven postalo nacionalni šport, samo, ker se to dogaja vse več mojim znancem, za katere vem, da niso vsi lenobe, nisem več tako prepirčana. Sem pa včasih delala v agenciji za iskanje zaposlitve - res je, večina ljudi je nezaposljivih, ker sami poskrbijo zato, ali pridejo po štemplje ali pa že na vratih vpijejo, da za ta dnar ne bodo delali. Dejstvo je, da se odpira premalo delovnih mest, če temu ne bi bilo tako, potem bi lahko tiste na zavodu označili za lenobe. Kar se pa tiče kalkulacije solidna podpora ali tistih par fičnikov na koncu oddelanega meseca, res žalostno, da država to dopušča ampak očitno ji že to paše.


< Sporočilo je popravil nusi -- 9.3.2011 19:43:09 >

Jantar, če imaš normalno dopoldansko službo in vrtec, potem se to da - pri nas je dosti mamic, katerih možje so pogosto službeno odsotni, pa jim gre - ker pač je otrok lahko 9 ur v vrtcu, takrat mama dela, potem pa itak pride ponj in ni problema za ostalih 15 ur na dan. To seveda gre, če nimaš izmenskega dela. Pri nas lubi sicer ni po cel teden odsoten, se pa zgodi dostikrat, da ga ni po dva dni (pač teren) in ni problema, ker ko sem jaz v službi, sta mali v vrtcu. Pri nas itak vedno jaz vozim otroke v vrtec in pridem ponju, ker sem skrajšani delovni čas, vendar bi šlo tudi v primeru polnega, samo pač manj bi bile skup.
Ni pa nič narobe, če si trenutno pač še ne želiš it delat in si rajši še malo z otrokom in doma. Samo ni to fora, da ne bi mogla it delat - pač sta se odločila, da je tako boljše, kar je čisto ok.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Če se to ponavlja nekaj let, s perspektivo zaposlovanja, ki jo določeno okolje nudi - pa kaj vraga je ljudem, da ne naredijo še kakšne šole?

Izgleda, da sem jaz edini butelj, ki razmišlja o tem, da si pridobi še kakšen dolgoročno perspektiven poklic.

No, ful sem vesela, da je tema zaživela v pravo smer-na FB, kot sem že povedala, sem doživela ploho žaljivk, pravi linč, celo kolegica me je kar malo posmehljivo ošvrknila: kaj si pa napisala, bolje da bi bila tiho, zdaj pa imaš. In ne, ne bom tiho, ker se mi enostavno ne zdi prav do tistih, ki delamo in tistih ki hočejo delati.. Zavzemam stališče, ki ga dobro opisal Colt.
Glede odsotnosti očeta: tudi pri nas je enaka situacija, a ni variante da bi ostala doma, če se da se vse pregura.
Niti slučajno pa ni moje pisanje "sranje s polno ritjo" kot se je lepo izrazil nekdo.

Seveda je, če ne ločiš med tem, kaj pomeni "dvigniti rit" in kaj pomeni srati z njo.

Da je pa včasih težko rit dvignit pa drži, itak. Tudi za tiste, ki potem serjemo. Očitno imamo kaj .

< Sporočilo je popravil milijonarka -- 9.3.2011 20:26:11 >

Kaj se pa greš? Si prebrala moj prvi post?

podpis pod vse , ki zagovarjate kakršno koli delo. Zadnjič je en možev prijatelj pripeljal v Slovenijo iz Bosne svojo ženo, ki ni znala niti besedice Slovensko. V nedeljo sta se vselila , v sredo se je že dogovorila, da v bloku čisti stopnišče. Po enem tednu je dobila še štiri bloke za čistit. Ko je po dveh mesecih končno dobila delovno dovoljenje se je zaposlila v enem podjetju za relativno dobro plačo (800 eur ) , ker jo je ena gospa videla kako je pridna in jo je želela v svojem podjetju.

Gita  žal ta izkušnja kaže da so slovenke očitno preponosne za takšna opravila.. Tudi jaz podpiram kakršnokoli delo.

_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

to je zdaj moderno očitno, ni službe, kriza je, pa dajmo nardimo še enega .

_____________________________

Nekoč sem sanjala,.... zdaj živim svoje sanje <3

....ki ga bodo hranili/oblačili/vzgajali/gor držali davkoplačevalci, družba, Karitas, RK in vsi možni in nemožno socialni transferji.....


_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

tudi jaz, pravzaprav si bi težko predstavljala, da sedim doma, oz. bolje povedano težko bi prenesla, da zdaj ostanem brez, pa čeprav imam polovični delavni čas in plača ni ne vem kakšna - vsaj koristna sem, tudi to je nekaj. Pa doma je tudi kolko tolko pod kontrolo, seveda se ne blešči od čistoče in reda, ampak vseeno, ni izgovora, da nimaš kam dat otroka, čimprej mu poiščeš vrtec tem bolje je. Naša mala je zadnje nekaj dni neka boga (vročina vsake tolko, sploh ponoči), pa mi zdaj ko je babi doma ne pade na pamet, da bi vzela bolniško. Jo lepo dostavim k njej in grem delat. In to z veseljem. V upanju, da obdržim službo. Se strinjam, da je kriza s službami, to že! Tega ne zanikam, nikakor. Je pa tudi kriza, če se nič ne naredi, da bi se službo našlo, otroci hitro rastejo, naenkrat je otrok star, dve, tri leta in kaj ugotovimo? Da smo dve, tri leta "čakali", da nam služba pade z neba?

aja, to leti IZKLJUČNO na tiste, ki samo jamrajo in niti ne probajo priti na kak razgovor.



< Sporočilo je popravil Zamima -- 9.3.2011 22:50:37 >

_____________________________

Nekoč sem sanjala,.... zdaj živim svoje sanje <3

ja, recimo saj ne rečem, tudi sama si zelo želim še kakega , ampak, dokler nisem skoraj 100%, da dokler sem zdrava ne morem preživeti sebe in vseh mojih otrok brez večje pomoči kogarkoli drugega, na drugega otroka niti pomisliti ne upam. Raje enemu kvalitetno otroštvo, kot dva ali pa še več revčkov... Žal, to je pač moje mnenje. Se pa tudi sama zelo čudim kako so eni flegma, ko se tiče "delanja" novih življenj

sej bo čudno zvenelo, ampak kaj bi naredila mama 3 otrok, ki zaradi njih ne more delat, če bi postala samohranilka? (ko zdaj tako vztrajno govorijo - mi živimo od ene plače, mož dela. Kaj pa če moža en dan ne bo več? Sej vem, da se sliši zelo kruto, ampak žal je še kako resnično. Ni mi jasno kako se lahko tako zanašate na druge - pa tudi če je to mož - a mislite, da je superman, da se mu pa ne more nič zgodit? Da vas bo preživljal do "zaslužene" penzije? Ne vem, no. Bi prav rada tako razmišljala, pa žal zaradi krutih izkušenj v življenju ne morem.

< Sporočilo je popravil Zamima -- 9.3.2011 22:58:00 >

_____________________________

Nekoč sem sanjala,.... zdaj živim svoje sanje <3

Nesramno in zaljivo. Hkrati kaze na omejeno razmisljanje:
a) po defoltu zreduciras vse zenske Slovenskega drzavljanstva na isti nivo
b) sam ves se iz svoje dijaske prakse s Petrola, da so ble vse cistilke Slovenke
c) govoris o banana republiki cisto na vsakem postu, vendar sestavljas to republiko...zanjo so se borile generacije, sto let nazaj, ko VSE Slovenke niso imele niti volilne pravice niti druge sluzbe, kot biti doma so si se kako zeleli svojo drzavo s svojim jezikom.
d) in da zakljucim...dokler ne bo spostovanja do lastnih ljudi, in dokler ne bo ponosa nad lastnim jezikom, kulturo in identiteto...bomo se naprej jamrali kolk hudo nam je, ker je vsak tujec boljsi in ker je vsaka Slovenka lena.

Bravo Grega, tokrat si pa res presegel samega sebe.

Barbara L, res bi rada prebrala to temo, kjer so te raztrgale....če se ne motim (pa mislim, da se ne),  mečeš ženske, ki so jamrale da ni dela, v isti koš s tistimi, ki pravijo, da se ne splača delat....vse skupaj zavajajoče napisano, da se lahko izzživljaš zaradi lenih izjem, nad vsemi brezposelnimi in sebe povzdiguješ.

Tanja55, podpis.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

še en butelj, ki se stalno nekaj izobražuje, a nič od te izobrazbe. se mi zdi, da tam kjer sem, tam bom obtičala. zdaj se odločam za še eno izobraževanje - in to upam, da bo res pravo, vsaj uporabno.

ni samo zaposljivost problem v naši državi temveč tudi napredovanje, menjanje stroke,... vsekakor je pomembno, kakšen socialni krog si ustvariš.

smo kapitalistični sužnji. in nekaterim je pač bolje biti len suženj - meni žal to ne uspe, ker sem bila drugeče vzgojena.

sem pa zadnjič govorila z znanko, ki me je vprašala, v smislu, če še delam kar sem delala in ji nazaj "pojamram" da se počutim že kot inventar. njej odgovor mi je zaprl usta:"Še dobro, da imaš službo!"

ni tako rožnata situacija v naši državi. vsaj še nekaj let ne bo - nam je potreben nek klik v glavi.
verjamem pa v naše otroke, ki so neobremenjeni s sistemom, ki ga ni več. samo upam, da nam jih ne bo uspelo zašuštrati, ker kažejo odlične potenciale!

  Ker je vse pogojeno z denarjem, tega pa ni.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

večje družine so cenejše.
in če pomislimo, da otroka država plačuje do tam nekje 18. leta, on pa državo od 18. leta naprej, kupčija ni slaba.