Priznam, res tudi slučajno nisem pomislila, da je tu problematična semantika. Pa, kolikor prebiram, ne verjamem, da je samo to to. Kot sem že zgoraj napisala, kljub ljubezni in sreči, ki ti jo daje otrok in je ni mogoče meriti z denarjem, s tem malim, glasnim bitjem pridejo tudi stroški, ki jih do tedaj nisi imel. Kaj je tu takšnega, da moramo to zavijati v celofan lepih, nedvoumnih besed, da ja ne bo koga kakšna zmotila
Tudi tisto, da otrok res nič ne stane - ja, nas, ki smo ga naredili (joj, kar stran poglejte
) kar tako, brez problemov, res v začetni fazi ni, za druge, ki pa se trudijo in imajo za sabo kar nekaj postopkov (več od tistih šestih, ki jih plača zavarovanje), pa bi to bila lahko žalitev.
Še to - vprašanje, zapisano v naslovu teme je - koliko stane DOJENČEK (in ne otrok, sploh pa ne šolar!) - večina je to kar spregledala.
Tako da tu ni ravno nekih stroškov za počitnice in druge interesne, prostočasne dejavnosti, a ne?
Edino stroški varstva lahko pridejo kmalu - ja, tu se pa strinjam, da so, če ne dobiš vrtca in nimaš babi servisa, ogromni
. Bom v kratkem imela dva takšna
.
sazi, vsekakor en otrok za starša, ki imata redno plačo, poleg tega pa ne še nekih hudih kreditov, ni noben finančno pretresljiv dogodek. Ampak, saj je ogromno takšnih, ki teh pogojev nimajo oz. vsaj ne na zadovoljivi ravni, zato so (če so vsaj kolikor toliko odgovorni - v tem pogledu se strinjam z aldo) pač prisiljeni v to, da malo premislijo, ali finančno zmorejo oz. na kakšen način bodo zmogli otroku zagotoviti, za današnje pojme, osnovne pogoje za življenje.