Meni se pa zdi, da se v družbi označevanje, da je otrok hiperaktiven, uporablja preveč splošno in to res pri otrocih s preveč permisivno vzgojo. In na ta način se na slabše postavlja tiste, ki imajo resnično ADHD. Sama sem si iz radovednosti prebrala nekaj člankov o hiperaktivnosti, mislim, da mi je kar koristilo.
Sicer je pa danes moderno, da se vzroke za določene motnje išče v vsem živem. Pozimi je kolegica, mama 10 letnika, ki ima očitno potrjeno diagnozo disleksija, trdila, da je to lahko povezano s prebolelo borelijo. Potem me je pa gledala, kot da sem iz lune padla, ko sem ji lepo razložila, da sem tudi sama imela težave, ki jih danes pripišejo disleksiji, le da ne v res hudi obliki, sem pa 4 leta osnovne šole poslušala, da je to zgolj moja lenoba in lenoba mojih domačih (ravno tako so bile moje alergije do zdravniške potrditve le razvajenost, pa še potem so dejstvo učiteljice težko sprejele), naprimer smo imeli nalogo vsakodnevno brati 15 minut, sestra je zmano brala po eno uro, ker v 15 min nisem nič prebrala, a to ni nič veljalo, ker je bil podpis od seste ne od mame. Predvsem pa kolegici ni šlo v glavo, da sem imela dislektične težave ravno jaz, ki sem v naši družbi edina, ki sem dokončala univerzitetni študij in so me imeli vedno za tisto, ki sem se učila z veliko lahkoto. Seveda, jaz zelo verjamem, da ima otrok poleg vseh prebolelih bolezni tudi disleksijo in zato lahko tudi velike težave pri učenju, pisanju testov, ampak da je eden od vzrokov bolezni, ki je genska, prebolela borelija, se mi pa zdi smešno.
Kar se pa tiče oblačil, jih tudi sama najprej operem, sama sem večkrat dobila lokalno reakcijo na kako novo oblačilo. Tudi hčerka pri enem oblačilu. Podana informacija se mi pa zdi malo taka kot podobne zdrahe, ki kasneje potihnejo, ker se ne utemeljijo dovolj, dokazano škodljivi izdelki pa se navadno izločijo iz prodaje.