Moj malibauc je precej nezahteven  (sam se zaigra, zaspi dokaj hitro, čez dan spi malo, a zanj je izgleda dovolj ),....... dokler ne pride noč .
Zadnje čase je kar naprej pokonci (sem sumila lakoto ter zagon rasti in ga nahranila,....previla,....) v glavnem,da se ne ponavljam iz drugih tem, zanima me, koliko ste vztrajne pri uspavanju.
Jaz vsak dan/večer govorim, kako ga ne bom vzela iz posteljice, ker mu nič ne manjka,.....blablablabla......, potem pa po taaaakih milih solzah pa oklepanju tistih malih toplih rokic v polsnu okoli mojih,.....kar popustim. Pa VEM, da ni prav in da bi morala vztrajat.....
Ve vztrajate? Občudujem vas !!!!!

Zakaj bi morala vztrajat in pustiti otroka jokat? Zato ker tako rečejo nekateri?

To je tvoj otrok, pocrkljaj in stisni ga k sebi, če to potrebuje, še prehitro bo zrasel! Tvoja toplina in ljubezen je največ kar lahko daš drobcenemu bitju!

_____________________________



Življenje je minljiva, hitra karavana! Ustavi žival, ki jo jezdiš, in poskusi biti srečen.
(Rubaijat, Omar Hajam, 12. stol.)

ma kaj jaz vem.. nikoli nisem imela problemov s spanjem, da bi nekaj sitnarili... ko so bili mali sem jih na rokah malce uspavala in potem dala v posteljico in nekako tako je bilo.... če je bilo kaj solz, sem šla v sobo, povedala da je treba spat, jima dala kakšnega pliška, jih položila nazaj in šla ven... ko sta imela dovolj joka sta nehala in zaspala..

včasih so me klicali pa jima iz dnevne zakričim, da je čas za spanje in je treba spat...

sedaj ko sta večja ju preoblečem v pižamo in gresta spat v mojo posteljo.. tam ju pustim, kakšenkrat prideta še vn z izgovorom da sta lačna in žejna, pa popijeta kej malega pojesta ingresta nazaj... malo se pogovarjata, razgrajata in to je to....

je treba bit vztrajen, imeti določeno rutino, ob določeni uri v posteljo itd... in tega se od prvega dne držim...

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

Ja, vse lepo in prav. Ampak,  če si za to vso noč pokonci?
Včasih malo nehumano do mame..... Pa saj bom spala enkrat, v daljni prihodnosti,.....

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

koliko pa je star?kot dojenčka hčere nikoli nisem puščala jokati...od začetka smo imeli večerno rutino(še danes imamo isto) in je vedla da je čas za spanje....ko pa je prišel obdobje da preiskuša-pa nisem popuščala...vstrajno sva hodila k njej v sobico,nisva prižigala luči,le pobožala in povedala da se bomo jutri naprej igrali in da je nočka,dala dudo in ven iz sobe....ampak naša pupa ni nikoli klicala zaradi pijače,hrane,..,vedno le ker je duda padla iz ust ali pa ker se je čez dan preveč dogajalo in se je hotla sredi noči igrati

Ja, tisti nekateri, so tako dosegli, da dete spi, da mama spi, da očka spi,............

jaz sem pragmatist z milim srcem - mi vržemo otroka na veliko pojstlo med starce (če že noče bit v svoji pojstlici) in potem vsi spimo spanje pravičnega. amen.

 enako, raje spim z otročkom vmes, kokr da poslušam dretje, šetam do posteljce in se čist zbrihtam .
Malibauc, tko naredi, da boste vi zadovoljni kot družina in se ne obremenjevat z drugimi, sej veliko drugih ima tudi otročka določeno obdobje v postelji - včasih celo dva. Brez skrbi, se boš še naspala v življenju

Mi nismo imeli s spanjem nikoli težav, že nekje od 3. ali 4. meseca spi v svoji sobici. So pa bila obdobja, ko se je zbujal in jokal, na srečo tega ni bilo veliko, največkrat zaradi zobk in je hitro minilo, sem pa ugotovila, da je najlažje, če sem ga vzela k nama in smo lepo naprej spali - no ja, včasih je moral mož tudi na kavč, ker je mali zavzel 3/4 postelje.  Jaz nisem za to, da se pušča otroka jokat, čeprav priznam, da sem 2x ali 3x to naredila, ker enostavno nisem zdržala, ker se je zbujal na vsako uro ali dve, so pa pa takrat rinili ven 4 zobki naenkrat in mu ni paslo nič, ne v njegovi, ne v najini postelji, ne pri meni v naročju, skratka nič, in sem ga pustila, da je malo pojokal - še danes mi je hudo, čeprav vem, da itak nisem mogla narediti nič, je pa na srečo hitro minilo, toliko pač, da so zobki prebili dlesni. Prav tako nisem za to, da se otroka "uči" da zaspi sam ne glede na to, da zraven milo joka - eni pač to sprejmejo prej, drugi pa kasneje. Jaz sem ga nekje do enega leta in pol uspavala v naročju (zaspal je v max. 10 minutah) potem je pa tudi njemu bolj pasalo, da sem ga položila v posteljo, mu zapela kakšno pesmico in ga držala za roko, da je zaspal. Še danes, ko je star že čez 2 leti je tako - čez dan lepo sam počiva v postelji, zvečer pa rabi ali mene ali moža ob sebi, da se ga drži za rokico. In nam tako paše, tiste pol urce je pa res najmanj kar lahko storim in ne bom vztrajala, da naj zaspi sam v solzah. Je pa res, da smo imeli oz. imamo s spanjem res srečo, ker večino noči že od nekdaj prespi brez zbujanja.Naredi tako, kot misliš, da je prav za vas in ne poslušaj preveč "pametnih" nasvetov.


< Sporočilo je popravil Katy78 -- 19.4.2011 9:41:27 >

Jaz sem prvega nosila, da je zaspal (podnevi in ponoči) ter mu zraven pela. Ponoči je bilo isto - je imel obdobje, ko se je zbudil pa ni in ni mogel po 2 uri nazaj zaspat. Jokal je pa grozno . Nikoli ga nisem nesla v svojo posteljo (razen, ko je bil bolan - ampak ni mogel spati pri meni, je bil preveč navajen svoje postelje  ). Se je nehalo okrog 1. leta - potem se je še zbujal - natanko ob 1h - za stekleničko mleka (ampak to je bila malenkost za skuhat). Nekako takrat je tudi zvečer potem sam zaspal - običajno po 5minutah tuljenja (varianta, ko daš vso rutino že čez, greš še 5krat nazaj, da ga pocartaš, potem maš pa vsega dovolj in mu pač pustiš teh 5 minut, da gre ven odvečna energija). Po 16m se pa sploh ni več zbujal.

Ta drug je druga pesem - njega večinoma samo položim v posteljo in zaspi. Včasih se zgodi, da moram še malo nazaj - ima namreč navado, da še malo "poklepeta" pred spanjem in med tem zmeče iz postelje dudo in ninico. Ko je pa že čisto zaspan pa zajoka in potem grem tja, mu dam dudico, ninico, ga položim na bok in zaspi. Ponoči se pa zbuja v času rasti zobkov (zdaj se je spet začelo), ampak imam srečo, da ga duda dovolj potolaži (preden vstanem počakam minutko, dve - ker včasih se mu kaj sanja in med spanjem pojokca ali pa samo išče bolj udoben položaj - če ga takrat primem, ga zbudim). Če je kdaj ponoči jokal, je naslednji dan sigurno zbolel. Tako da - tale otrok gre ob hudem joku definitivno ven iz postelje na crkljanje - ker je sigurno nekaj narobe.


_____________________________

Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10

 

enako


_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

Tudi pri nas. In se zbudimo naspani in dobre volje.

Malibauc, prilagodi se sebi in otroku, naredi, kar vam najbolj odgovarja.

še ena takšna!

koliko je star dojenček?
če je mali ga poskusi uspavati v vozičku ali na rokah in ga nato daj v posteljico, če je pa večji, nekje od 10m naprej ga pusti jokati, to ni nič druega kot sitnarjenje, ker povedati še ne zna...vsake toliko pejdi v sobo kaj iskati, ne prižigaj luči, toliko, da ve, da ga nisi zapustila in greš nazaj vn, mogoče mu narediš pssst spančkat, ga poležeš pokriješ in greš... moraš biti vztrajna s trdim srcem kar se ti bo obrestovalo... to ni stvar ene noči ampak več noči zaporedoma...



_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

midva nisva nikoli vztrajala in komplicirala, pa danes oba zaspita 'po šolsko' bi se temu reklo..tamali je bil bolj zahteven in sva ga pri njegovih 5,6 mesecih celo z vozičkom po stanovanju vozila, ker je tako najlažje zaspal..Delaj po občutku, če rabi tvojo bližino, mu jo daj.

_____________________________

http://www.popolna-kmetica.blogspot.com/

Ja in dosegli so tudi da se je vez med mamo in otrokom še malo skrhala...
Vsaka pač naredi kot misli da je prav. Najbolj fališ v bistvu, če si neodločna in cincaš, enkrat ga pustiš jokat, drugič ne,..to je še najslabš.

Ampak moram pa povedat, da se mi tole puščanje jokati tako zelo upira, da mi kar obrne oči okoli. Nikoli, res nikoli me ne bo nihče prepričal, da ignoriranje otrokovega joka naredi kaj dobrega. Mogoče se otrok potem res sprijazni in zaspi sam. Ampak to ima posledice. Ne morem verjeti da ste ene sposobne to narediti že pri nekaj mesečnem otroku!

Ena bivša sošolka se mi je enkrat pohvalila da je svojega sina "naučila" zaspati ko je bil star dva tedna (!) in to tako, da ga je pač pustila v posteljici. Ker je namreč pogruntala da je mali že "razvajen" in zaspi samo v naročju. In od takrat ima mir. Bolano!
Ampak saj, kakršen starš, tak otrok.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Podpis.


in še en. jaz sem tudi "softy mami" - zato pa spimo vsi 4je včasih v najini 120 cm široki postelji


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

ojej ronja.... jaz in moja dva na 180 cm široki ne moremo :=))))))) oz. onadva spista jaz pa ni šanse....

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

manna... ma sej ne pustiš otroka jokat celo večnost..... pa tudi joke ločiš med sabo ali ga boli, trmari... seveda tega ne počneš pri 5m otroku, pri 10 m pa že razume..... no eni ja, drugi pa ne... in hvala bogu problemov z uspavanjem nisem imela nikoli, no so bile kakšne noči bolj naporne a tega je bilo tako malo, da ni omembe vredno... in če se je le dalo ju nisem vozila v mojo posteljo, ko so mi zaspali v naročju na kavču sem ju nesla v svoje posteljice....

potem pa je prišla pljučnica in od takrat zaspista v moji postelji in ju potem nesem v svoje...

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

1. otrok je jokal cele noči, se zbujal na 10 minut do 3 leta  . Prebrala sem vse knjige, probala vse variante, načine, nič ni pomagalo. mama, mama....

Pri 2. otroku sem se odločila, že v porodnišnici, da ne bo nič crkljanja pri mami dokler spi in bo spal lepo v svoji posteljici. crkljali se bomo, ko bo buden. Prebrala sem, da dojenčki jokajo tudi ko sanjajo in da za vsak stokec ni potrebno hiteti k njemu. Zmaga! Otrok je spal skoraj celo noč od rojstva.

Če zdaj po parih letih razmišljam, kaj je pripomoglo, da je drug otrok spal cele noči... ne vem. Mogoče res malo to, da je se med spanjem ne crkljamo in da za vsak stokec ne tečemu k otroku, mogoče...

Res je tudi, da so pri prvem otroku ugotovili, šele pri 3. letih, da ima intoleranco na laktozo in ga je reveža tako zvijalo, da je tulil cele noči, pri 2. otroku so pa ugotovili nezrelost možgan zaznavanja vdiha, in je tako zaspal, da smo ga tudi oživljali.




_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

podpis pod to

eh, Paštetka, težko rečt tako po "samo" dveh otrocih kaj je res in kaj ne
glej, naša je spala kot dete iz knjige v svoji posteljici do enega 10 meseca. mislim, sploh ji ni pasalo spat kje drugje. potem pa - puf! cele noči je pretulila, da hoče ven iz nje. in je spala do 3,5 let v najini postelji (njene potem po pol leta sploh nismo več imeli). zdaj bo kmalu 4 in ima svojo "hišo" (pograd) in ful rada spi v njej in noče niti zaspat v najini. nikoli nismo nekaj navajali in trenirali za karkoli, je bilo vse spontano.
mogoče niti ni neke finte/tehnike/načina in je dosti, če ne vse, odvisno od vseh nas kot družine, kako se med sabo prilagodimo in kako komuniciramo.

< Sporočilo je popravil mateyka -- 19.4.2011 17:06:20 >