IZVIRNO SPOROČILO: mamamajča
Samo tako bom rekla- Otrok je nekaj svetega. Mogoče sem pa jaz staromodna
Zame ni otrok le ena muha, ki sem si jo trenutno "zaprdnila," ampak bitje, ki me potrebuje prisebno in odgovorno. In nekako se mi zdi, da bi bilo dobro pred spočetjem otroka vsaj malo premisliti in pretehtati določene reči. Kot berem, leta 2011 to ni več potrebno.
IMo je vsekakor potrebno pred spocetjem otroka premisliti. Na eni strani je osebna zrelost ter situacijska zrelost dolocenega para.
IMO otrok je sad spolnega odnosa in nima aure svetosti. Ni oltar pred katerim se je treba klanjati in prinasati zrtve oz. darila. Je sopotnik za katerega je treba poskrbeti. Ko se enkrat zaves koliko otrk an tem svetu trpi in koliko ih pocasi v mukah umira, tudi zavoljo tega ker je nekaterim kontracepcija nesveta in pritlehna zadeva, pa otroka rodijo zavedajoc se, da bo umiral v mukah; koliko otrok se proda, zlorablja izkorisca, koliko otrok je zasuznjenih.. Ne, nic svetega niso. So pa cloveska bitja.
V letu 2011 se menda zenska lahko odloci za otroka brez nujne potrebe, da ima moskega? Je zenska odlocitev po otroku pogojena s prisotnotjo moskega, s katerim naj bi na vse pretege ostala do konca zivljenja? IMO - ne. Bolj je v vprasanju njena osebna zrelost, saj neke partnerske zrelosti pri njiju ocitno ni, ceprav - pustimo se presenetiti.
Stvar osebne zrelosti je tudi tehtanje. In iskreno, vcasih prevec tehtanja naredi skodo, namesto korist.
Bottom line: IMO bi naredila enako. Verjamem, da imas dosti boljsi pogled v osebnost tvoje kolegice ter da jo "cutis", zato imas tudi pravico vmesati se. ce te je vprasala, ti je odpla vrata. IMO je povsem prav, da se ne obnasas v stilu - stara ko te *ebe, to je itak tvoj life. ce ne bi htela, da "popujes" te ne bi nic vprasala.
Na koncu bo itak sama odlocila.
P.S. Ne dovoli, da te "moralistke" in "nevmesevalke" znervirajo, samo zal im je, da ne morejo one "popovati"
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)