Sva ok, včeraj prišla domov - včeraj je bil ludi dan (več kasneje). Sicer pa nam ni dolgčas, čeprav je Svit zaenkrat eno zelo pridno dete. Ampak tako za info:
- net zeza, skoz prekinja
- peč je crknila - oz. tlak ful narašča, tako da lahko imamo (pod določenimi pogoji) sicer kurjavo (hvala sosedu, da nama je to razložil, kaj pa kako), ampak nimamo pa tople vode... hehe, meni res ne more bit dolgčas
Toliko da veste. Svit je res eno konkretno dete - rodil se je s 4030 g, glavico je imel 35,5 oz. 36 cm (eno merjeno v porodni, eno na oddelku), močen fantek, že kar nekaj drži glavo gor, doji se ful lepo, zna celo spat!!! In to ne samo na joški priklopljen! In to celo spusti jo, kadar je sit (ne čist vedno, ampak jo! To mi je nekaj čist novega!!!)
Sicer pa je bilo kar divje v sredo... Sem se tresla zanj do zadnjega, dobesedno! Kot veste mi je začela odtekat voda in ker je ni bilo veliko in popadki niso bili glih ful na gosto oz. so se potem celo nekaj umirjali, sem lepo še šivala tiste kapice (mimogrede, mi je ratalo, sem sešila vsem trem enake, so jih meli, ko smo šli iz p.) in se šla stušat in hotla it še v bano... No, potem mi je pa voda ornk odtekla (tok, da je bilo vseeno vse mokro) Nisem bila glih pripravljena na to, da bi mi voda odtekla, ker mi nikoli ni, vedno sem mela ful ornk mehurje, ki so se jih ful matrali predret in itak se to zgodi v samo 3% porodov, tako da tega sploh nisem jemala v obzir in sem bila ziher, da bom lahko lepo doma rojevala kot pri Lejli in medtem napekla piškote za babice kot vedno in si zrihtala še previjalko in tistih par reči, ki so manjkale... potem pa voda in to tko ornk, to je bilo pa nekje okoli enih... In potem ko se je to zgodilo, se je mali čist ukokil in ni več brcal in ga nisem čutila, sem se res ornk ustrašila! Moja sestra je še lepo počasi biciklirala do naju (sva jo prej poklicala, da pride malidve čuvat, v štuku ni bilo žive duše (mamo sosede, ki bi jim lahko rekla za tačas, samo je bil lep dan in so vse vozičkale...), tak da sva samo klicala rešilca, da so prišli pome, on je pa potem za mano priletel, ko se je sestra namalala. No, ko so me nesli dol in dajali v avto, je mali pobrcal in takrat je ful zaropotalo, ker se mi je ena skala odvalila, hehe. Potem je pa še reševalka slišala utrip (je nekaj časa trajalo, ampak ga je) in sem bila sploh happy. Potem sem si želela samo še, da bi se moji popadki mal razvili, da me ne bi našopali ko pitano putko. Po moje si ni še nobena tako zelo želela in se veselila svojih popadkov
. No, so prišli, so se zgostili, so naredili, kar so meli za naredit, pred 6to zvečer!
Kar se poroda tiče: ratalo mi je rodit na pručki!!! In to pri babici, ki baje ni glih sklona za take eksperimente, hehe. V tretje gre rado, hehe!
Zdaj pa šibam se stušat, dokler se bo dalo...
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/