Danes smo izvedli iskalno akcijo za kužiko moje tašče, ki so jo pogrešali od včeraj. Našli smo jo v gozdu, v jarku, mrtvo, utopljeno. Revica se je izgubila in izgleda šla v jarek pit vodo, nato pa ni mogla več ven. Bogve koliko časa se je matrala v jarku, napolnjenem z blatom, ki se ji je ugrezalo, in vodo, nato pa omagala in utonila. Boga moja Odi.:((
Komaj smo jo zvlekli ven iz jarka, položili na blazino v prtljažniku, odpeljali domov in jo pokopali pred hišo. Hudo.:((

revica, obe, no kr vsi, ki ste jo imeli radi :((:((:((

Pa, daj, ne govori. Ne morem verjeti. Jaz pa tako občutljiva na take teme.:((:((:((:((

Niti pomisliti ne smem na to, kako se je mučila, revica.:((:(( Kakšne pasme pa je bila in koliko je bila stara?

joj, jest sem mislila da je kdo drug umrl ne pa :kuza: po naslovu posta!!!

Kva me briga, kaj si ti mislila.
Odi je bila bobteilka, stara pa 13 let. Izgubila se je, ker so se ravno preselili in ni poznala okolja.

:zaspan:

Ojoj, uboga :kuza:! Pa kako, mislim, ...še dobro da ste jo našlli! Mene je kar groza ko se spomnim, ko mi naše muce par dni nismo našli,potem pa jo je soseda prinesla domov, čez teden dni se je pa izgubila :((:((

Ojoj, čisto razumem vašo žalost!:((:((:(( Tudi sama sem pred dvema mesecema izgubila našo psičko, ki je bila med nami skoraj 16 let.:((
Tolaži se s tem, da se ima tudi sedaj, v pasjih nebesih, lepo.9nebesa:kuza:

Tud men gredo kar kocine pokonci ko berem take zgodbe....:((:((

Splišni, žal mi je za kužiko:(

Bogi pesek!!! :rozica: Še vedno pa ste skupaj preživeli lepih 13 let, in to je vendarle več kot grda smrt. :kuza:

Ojoj, boga kužika.
Sej vem, da ni ravno na mestu, ampak osebno menim, da je bolje, da ste jo sploh našli, čeprav mrtvo, kot da bi se še par let spraševali, kje je in kako se ji godi. Negotovost bi bila zame osebno hujša.

Vem pa, kako hudo je, ko izgubiš pasjega prijatelja ... vedno ostane delček srca namenjen le njemu.

Boga boga- ful mi je žal:((:((:((

Moje sožalje... :((:((:((

Raje ne pomislim, da bi se kaj takega zgodilo moji Avši...

Res mi je žal, da se je to zgodilo.

Nekaj najbolj groznega je, ko na tak način za vedno izgubiš kuža ali muca. Mojega :muca: je zbil avto skoraj pred mojo hišo, vsak dan grem najmanj dvakrat mimo kraja, kjer se je to zgodilo. Še vedno jokam za njim...

O grozno...bohved kolk časa se je uboga matrala :((

Moje sožalje...revica se je morala res matrati..:(

Hvala, punce. Danes mi je že bolje. Včeraj je bilo pa res žalostno, ko smo jo našli tam. Smili se ti živalica, ki je morala na tak grozen način umreti.
Vedno jo bomo imeli radi, našo Odi.
Včeraj so jo potem pokopali pred hišo, ampak midva s Tiborjem sva šla raje prej domov, da ne bi bilo preveč. Zdaj pa premišljujem, ali naj ga sploh peljem danes tja, na grobek, ali naj raje malo počakam, da vse malo umiri. Ker zjutraj, ko je vstal, so najprej deževala vprašanja o Odi. Ampak najbrž bomo vseeno šli, saj moramo po Mišo, ki smo jo babici pustili za čez noč v tolažbo.

Splišni to mora biti grozno. Moja prijateljica je pred kratkim "izgubila" kokeršpanjelko in je niso nikoli več našli...ravno so bili z njo na sprehodu, ko je nastala nevihta in se je ustrašila grmenja ter zbezljala neznano kam...

Človek se tako naveže na te pasje mrcine. Prav luštno je, da se te vsaj nekdo razveseli, ko prideš domov (tako se heca moj ati za našo Iriko).

Kako pa Tibor to prenaša?

Boga Odi:kuza:
Po moje ni nič narobe peljat sinka tja,pa naj se lepo poslovi,naj ji prinese rožice...zdaj je najboljš,da hitro tašča druzga kužeka kupi,manj boli.

:((:angel::kuza:

Ojoj, to pa ni ravno lepa novica:(
:rozica::rozica::rozica:

Ojej bogica :( Mene takšne zgodbe tok ganejo. Vse kar se živali tiče, sem grozno občutljiva. :(

Splišni, saj bo ostal lep spomin na njo :rozica: