srce
nas decembra čaka lepo darilo
js sm prišla k sebi, sm misnla, da sm ok že dopoldan, pol je pršu moj
domou iz službe in js u jok, cel popoldan me je crtal in tolažu in sva se ful pogovarjala tudi kaj bi nardila, če slučajno ne rata naravno in zdej sm ful pomirjena. me je vprašal, če bi rada, da greva že zdej do zdravnikov, da njemu ni problem, da me razume, da tudi on si ful želi
, da pa noče, da bi se js počitla slabo, ker nisem js kriva, ker lahko je pri njemu problem in v vsakem primiru je njemu vseeno, bilokje je problem, on me ma vseeno rad in tudi, če ne rata, on bo bil z mano in me meu rad. vgl...zdej sm ok. Mi je rablo vse skupi prespat in se pomenit, malo premislit in je spet ok...gremo dalje, enkrat bo
ampak nekako se ne morem otrest občutka, da če pa bi pazla, da se ne zgodi
, bi bla še isti mesec
in sm se odločla, da si bom mirla bt samo do O (lih da vem kdaj morem nehat z maco), pol pa nič več, kr mi gre na živce, da se pol s tem obremenjujem...
ben punce, lepo se mejte, pridne bodte in se še kej beremo