Glede na vsa mnenja - je bilo kaj lažje sprejeti odločitev, s katero boš živela do konca življenja?

Splav ni sprejemljiv za vecino. Sprejemljiv je zgolj navidezno/formalno/ ker je zakonska pravica, ker smo strpni in dopuscamo lastno mnenje...
Slaba vest se nanasa izkljucno na tovrstno situacijo, ko zenska izkoristi svojo pravico do raspolaganja s svojim telesom in svojo rodnostjo. Ne vidim vzroka, da bi se pocutila slabo ker ni donosila, ce se je odlocila, da ta resitev zanjo ni prava.
Morda je rdeci stavek tisti, ki je posledica pomankanja slabe vesti , ampak je ta instrument zbujanja slabe vesti, ki onemogoca svobodno in samostojno odlocitev.

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

....torej če povzamem ste pretežno nekako bolj opredeljeni za rojstvo kot za splav ne skrbet odločam se po svoji presoji....Bremeni me ker mi oče od otroka noče pojasniti zakaj takšne zavore do otroka ki je na nek način že tukaj in med nama se prebujajo precejšnja čustva, če se imava rada bi po mojem lahko zvozila, saj je riziko najbrž podoben temu, kot da zanosiš z večletnm partnerjem, imasta otroka, čez čas pa ugovotovita da jima v vezi enostavno ni več za biti skupaj in rezultat je da je mati sama z otrokom oče pa zanj skrbi. Ok, v najinem primeru ni bilo veze, "vržena" sva bila pred dejstvo, vendar nosim jaz večji riziko...Da ne boste mislili da mi je zanj vseeno, tako zelo mi je pomembno njegovo mnenje da bi mu najraje ugodila zato tudi sem se obrnila še na vas, toda naj splavim zato da bova potem midva pridobila čas za spoznavanje, kaj pa moj riziko da mu pač čez čas ne bo več "zanimivo" z menoj in bom samska in z travmo da sem splavila potomca....Verjamem da bi prijatelj na tole pripomnil, da bom pač še imela otroke (glejte jaz tudi menim da sem plodna in da bi še lahko zanosila po splavu, toda moja dilema je, da si ne predstavljam več biti mama po 40 letu, ker gledam naprej in bo moj otrok najstnik, na višku energije pri mojih 55 letih da tudi za otroka ne bo najbolj prijetno imeti tako staro mamo). Počutim se stisnjena v kot, ker vem da bo pustil skrb za otroka popolnoma meni v primeru da se odločim zanj in spet če gledam na otroka bo on trpel...ok saj sem optimistka da bi potem pač zmogla vse ker mi drugega pač ne bi preostalo toda bilo bi bistveno naporneje kot če imaš na razpolago babi servis, očeta od otroka itd. zdi se mi nelojalno od njega da ne pušča nobene alt_ernative in gleda na dogodek kot na nekaj kar vržeš v smeti in si potem dalje srečen, vprašanje kot ste že zgoraj napisale, če se moja čustva zaradi tega dogodka do njega ne bodo podzavestno izničila to je pa njegov riziko da bo izgubil osebo ki ga je bila pripravljena ljubiti na dolgi rok...saj ne vem le govorim da mu vseeno ni toliko do mene da je pripravljen tvegati vezo....Jutri je dan D ko bom morala dati fixno odločitev na kak način si bom obrnila življenje na glavo, vem le to da egoističnega moškega kjer je on n aprvem mestu in ima glavno besedo nisme sposobna ljubiti...upam da prijatelj ni takšne čeravno se kaže v tej luči., očital mi je da izvajam pritiske nanj, ker on se je že odločil ko sem ga vprašala če bo vsaj oče temu otroku...Saj sem jih, toda morala sem se pozanimati kaj me čaka če ne bom ravnala v skladu z njegovimi pričakovanji.....nikoli se še nisem za nobeno zadevo toliko časa opredeljevala po eni strani si v bistvu želim tega otroka, me je pa zelo strah enega dejstva, ker kot je ena napisala, če gledaš na otroka kot breme potem ga ne imeti...menim da bi bil zame vsekakor pol pol...ne morem se slepiti da me materinstvo (enoastarševstvo) ne bi zdelovalo, glede da živim čisto x življenje sedaj. Ni mi potrebe več komentirati zgolj za pojasnilo sem vam napisala, vam pa vseekor dodam še "epilog" ko bo znan.


< Sporočilo je popravil margotsale -- 10.1.2012 21:58:19 >

Nekoliko, že to da se nisem ves čas borila z lastnimi mislimi in tehtanjem mi je bilo v uteho (ko berem da sem bila ves čas že odločena ne drži), ves čas sem tehtala svojo dokončno odločitev vljučno z novimi občutki in spoznanji. In če povzamem "glas ljudstva" je večina Za rojstvo. Sem objavila zadevo še na nek drug forum ki ni tako obiskan in odziven, ter starševski, pa tudi tam tehtnica prevesi ZA...Moje prijateljice mi ne upajo svetovati odgovora, ker je prevelika odgovornost in hvaležna sem jim za to, saj je položaj kar zapleten...Hvala za oddane komentarje.

< Sporočilo je popravil margotsale -- 10.1.2012 22:04:39 >

margotsale,
saj ne da kaj pritiskam nate (daj no, daj no ), a boš mogoče javla sem, kaj si se odločla jutri?
Sem pač radovedna, sori...

sem zgoraj opisala in seveda javim "epilog"...škoda ker nimam še mesec dni časa.

Nisem vidla...
Pa mirno noč in lep dan jutri

Hvala ti

Sam še to dodam. On nima zdaj kaj jamrat in se odločat. Čas odločitve zanj je minil v trenutku, ko je spustil seme. Odločitev je zdaj tvoja in vso srečo, kakorkoli se boš že odločila.

Po mojem bo margotsole spontano splavila od muke, ob branju vseh teh silnih komentarjev.

Margotsole, srečno.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Srečno, pa sporoči odločitev, res sem firbčna.

Vso srečo, kakorkoli se boš že odločila.

in ...in ...epilog je...
pred pregledom sem imela prave stiske solze so kar drle od strahu, na samem pregledu me je pa odrešila kar zdravnica. Najprej je čestitala, potem vprašala saj si ga želite kajne, ko sem rekla da ne vem, ker skoraj nimam pogojev in oče ga ne želi. Nakar je kar vprašala če se lahko jutri oglasim ob 8h da me pripravijo in to je to...Zelo sem zadovoljna da me ni kakorkoli prepričevala v materisnstvo in govorila o moji zadnji izbiri itd, ker se  bi zagotovo zlomila in zdaj je kar je. Rodila bom še lahko to vem, upam pa da v normalnih pogojih, ko bo zaželjen iz obeh strani in ne bom vsa v skrbeh od kje vzeti denar za nakup stanovanja, avtomobila v katerem se lahko vozi otrok (moj je prenizek in športen in tudi že v letih),  itd....torej je usoda vzela zadeve že drugič v svoje roke in poskrbela da ne bo stisk.... Zelo sem vam hvalažna za komentarje in da ste bili tukaj.

< Sporočilo je popravil margotsale -- 11.1.2012 10:04:31 >

Naj ti jutrijšni dan hitro mine, brez bolečin, takih in drugačnih.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Vso srečo jutri. Vse bo še ok. Saj zdravniki niso vsi nečloveški , veliko punc ima lepe izkušnje s tamkajšnjim osebjem. Ti želim, da bi imela toliko otrok, kot bi si jih želela oba skup z nekom - pa če je to nič ali pa pet.

< Sporočilo je popravil ronja -- 11.1.2012 10:11:28 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Priznam, da sem želela prebrat drugačen epilog, ampak, odločitev je padla, gremo dalje... pa zaščiti se , da ne bo spet bi - ne bi.
Lp

Srecno!

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

Srečno.

srečno!

_____________________________

If you're too open-minded, your brain will fall out.

saj sem še kaj napisal ampak......

namesto tega

srečno


< Sporočilo je popravil tehnofil -- 11.1.2012 12:42:24 >

Tudi jaz sem želela prebrati drugačen konec. Ampak že od začetka sem imela občutek, da bo ne.
Torej, vso srečo jutri. Pa poročaj o občutkih.

Srečno!

Česa te je bilo strah pred pregledom? Da se boš morala opredeliti?

Mi je zanimivo, kako si - podobno kot vmesno tehtanje - končno odločitev in odgovornost dejansko prepustila drugim, tujim osebam.

kaj češ eni smo takšni, ko jih čustva preveč prevzemajo in se težko odločajo, toda realno gledano sem mislila največ na tega otroka in ne privoščim mu vsega kar bi ga čakalo, če bi se ga oče odpovedal. In zdaj bomo videli kam nas pot popelje. Definitivno pa se tole ne bo ponovilo. Hvala še 1x in jutri je pač ta dan.

Najraje bi te čakala pred vrati ustanove in te ugrabla in odpeljala na razprodaje