Kakšne cilje ste si zastavile oz. že morda dosegle?

Vam bi odgovarjal da bi imele pomembnejšo funkcijo v službi, katera bi zahtevala dolgi delovnik tudi v pop.? Bi se odrekle družinskemu življenju in delale aktivno kariero kljub majhni otrokim? Bi lahko otroke prepustile varuškam še pop oz po cele dneve, otroci bi pa rasli "brez vas". Si želite še dodatno izobraževati,..

Ali vam zaenkrat, ko so otroci majhni in spoznavajo vsak dan nove spretnosti zadošča da ste več z njimi? Se zavedate kako hitro bodo otroci odrasli in vas ne bodo več toliko zahtevali in potrebovali? Kakšne so vaše želje in nedotaknjeni cilji ?

Ko sama razmišljam sem bolj za zadnjo varianto. Otrok se me bo spominjal, da je bil v otroštvu nekdo z njim, zanimiva doživetja- vsaj želje so take,......

Ja kaj pa vem:

nisem glih tip ženske oz. človeka, ki bi delal neko kariero v službi. Jih je pa veliko takšnih v moji službi, vse služba in nič družina, potem pa so same ločitve in tako.

Moj cilj je bil narediti faks ob službi in zahtevnemu :duda: in to mi je uspelo, čeprav nisem glih najbolje vnovčila.Lahko pa še bom, nikoli se ne ve.

To, da smo kot družinica skupaj, se imamo fino, mi veliko pomeni in to je tudi eden od ciljev v življenju. Najti nekoga, ki ti bo v oporo, ki ga imaš rad in ima z njim tudi družinico, je nekaj najlepšega. In to zelo cenim in mi zadostuje in pomeni zelo veliko;).

Seveda otroci odrastejo, tako kot smo mi. Potrebovali me bodo pa vedno, tako kot jaz še vedno potrebujem svoje starše, ki mi pomagajo.

pa-pa Mina1

Ja, pa še to: mislim, da ga ni denarja, ki bi naredil to, da se odpovem času z družinico.

pa-pa Mina1:)

prebita kvantiteta ni vse, pomembna je tudi kvaliteta :)

glede na to, da je moj sin star skoraj 9 let, sem večino tega že skoz dala, a mislim, da mu ni nič manjkalo, ko sem zadnja 3 leta delala do 17h :)

in razume, da morava oba z atijem delat, včasih tud pozno v noč ali ob vikendih :) takrat, ko smo pa skupaj pa se maximalno posvetimo drug drugemu :)


če bi ga sedaj vprašala po čem se spomni njegovih zadnjih 5 let bi bil odgovor zagotovo drugačen kot bi pričakovala, pa ne mislim, da bi bil spomin na kaj slabega, a zagotovo mu je kak drug dogodek ostal v lepšem spominu kot meni :)

V službi bi bla po moje lahko malo bolj. Pa sem tako šlampast tip, da je kr groza. Tko da me mine že na začetku..8)

Moj cilj je imeti veliko prostega časa in veliko denarja obenem- hehe, no, a ne bi blo to najboljš??:sloncek::sloncek::sloncek:

Niti pod razno.

Kakor za koga:)-9nebesa

Jaz sem veliko delala tudi popoldne in zvečer, dokler nisem rodila. Potem sem zamenjala službo, kjer je bilo manj dela popoldne, sem pa veliko delala zvečer, ko je tamala zaspala. Tudi do jutra, če je bilo treba.

Nebi pa to imenovala pretirana ambicija, ampak bolj narava poklica.

Sem imela pa zelo dobro ponudbo, za precej boljšo plačo, pa sem jo zavrnila, ker bi domov hodila samo spat. Tega si ne predstavljam.

sem skrajno neambiciozna in nisem za celodnevne delavnike.

jaz sem pa ena od "tistih", ki so trmaste in trdijo, da imaš lahko poleg zahtvene službe tudi družino in družinsko življenje. stvar je v organizaciji.

sicer vem, da bom naslednje leto, ko moram zaključiti dr veliko pretrpela zato, da bom lahko in delala in pisala dr in čim več časa prebila z mojo punčko. pa bomo že nekako zmogli.

ampak pri meni niti ne gre za neko hudo ambicioznost v smislu kariere ampak bolj za moje osebno zadoščenje. pač mi to leži in veliko pomeni. nikoli pa na račun mojega otroka.

Se podpišem pod post Lunce 1.

Nič.

Tko kot lunca1:), ne morm pomagat :zmeden:

Saj se da skombinirati. Vsekakor si bom pa omislilila kaksno likarico, gospodinjsko pomocnico ali kaj podobnega in prosti cas res kvalitetno prezivela z otroci.

Mi je pa ful pomembno da mozgansko ne otopim, zato rabim neke nove izzive.. Rutina me ubija. Je pa res, da mora zaradi tega trpeti druzina.. Bomo pac na racun vec denarja imeli pomoc v gospodinjstvu..

Podobno kot Magi*, no, samo da jaz ne bom dr...
Pač v tem smislu, da je treba znati kombinirati, seveda sem pa proti celodnevnim službam. K sreči lahko delam tudi ponoči (ko imam časa na pretek:(, ko se mala zbuja, tako da ni panike:(), pa sem čez dan več s prinčipeso.
Se mi tudi ne gre za kariero, pač pa da dosežem svoje načrte...

Magi* je zelo dobro napisala.
Mene izpolnjevanje ambicij, ciljev drži pokonci, da sem vsak dan dobre volje in polna optimizma. V življenju moram čutiti, da se nekaj premika naprej in da nas čaka samo še nekaj lepšega, lepšega..
Ne bi mogla živeti v neki rutini, 'stagnirati'- ni šans. Sem kot rožica, ki ovene, če nekam ne napreduje.
Ne bom rekla, da so vse moje ambicije visokoleteče- večina jih je povezanih z družino, nekaj pa seveda tudi z drugimi področji.
Lp

Anny, po moje je bil pa komentar od Splišni samo odgovor na zastavljeno vprašanje, ne odgovor tebi..., ali tudi ne...:ups:

Jaz ambiciozna nisem, oz. mi ni nič do kakšnega višjega del. mesta. Imam druge ambicije, ne službene. Samo tiste pa nisi mislila, ali kako?

Ja, ja, zdaj sem prebrala celo zadevo in videla, kako smešno se je moj odgovor pokril z Annyjinim vprašanjem. Jaz sem res samo odgovorila na vprašanje iz naslova teme, pa še tistega sem narobe prebrala.:)

:)-:)-:)-:)-:)- Sem se ustrašila, da se Splišni brani časa in denarja:)-:)-:)-

Ne, branim se ne, ampak glede na mojo stopnjo ambicioznosti, imam vsega približno dovolj.

:)-:)-:)- potem bi bil Tibor prav bogi, kr bi ga preoblačla 15x na dan :)-

Ja, saj, res ne rabim več denarja. Raje ne.:)-

Moja ambicoja je moja družina. Stres in službene odgovornosti, to ni zame. Raje imam notranji mir, kot več keša in živčni zlom.