mi2 tudi nisva v sijajni poziciji,...
jaz sm študentka, on redno zaposlen, imava enega sina v vrtcu in sedaj že eno leto živi pri nas njegov sin iz prvega zakona,
ker ni denarja, skupaj živimo pri njegovih starših na 39 m2 ,....... vseh 6 v 2 sobah,....
tako da nam je še slabše kot vam,.......

jaz probam čim več delati,..v kolikor čas dopušča med študijem in otroci,......
pa se še vedno potrudim da mi kaj ostane in gremo vn na pico,..
ali pa za kakšno kavico s prijateljicami

mogoče ni sanjsko življenje ampak je moje  

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ne pri nas ni več tako, čeprav je bilo par let. Točno tako je bilo opisuješ, le ena velika razlika je med nami. Oba sva in še zmeraj delava 24/7, hazardirala/va z visokimi krediti, ki so nama dali podlago, da lahko delava in posledično zasluživa. Zavestno sva se odpovedala prostemu času (vsako prosto minuto in uro posvetiva le sinu).
V letih ko sva se postavljala na noge sem se naučila, da je danes potrebno za dostojno življenje (seveda če nimaš botrov) več kot le željo po tem. Časi so težki in kruti. Nihče nam ne bo ničesar dal in potrebno se je znajti. Kdor je neiznajdljiv in neodločen bo stal na mestu, ker ga ne bo nihče porival naprej.

Išči možnosti, zagrabi vsako priložnost, za katero imaš občutek da je prava, ne izgovarjaj se zakaj ne delaš več, bodi prepričana da želiš delati, dobro se prodajaj, vsakemu povej da želiš nekaj več, kot le životarit, tvegaj, bodi odločna pri tem kaj želiš delati v življenju .....
Vendar se zavedaj, da sta denar in čas nasprotujoča si pojma.

To so moje izkušnje................



_____________________________

Pa imamo svoj sonček