Ning dobrodosla.

Trnuljcica: kaj pa ce jo das prej spat. Nam se je dogajalo da se je zbujal po pol ure, ker smo zamudili uro za it spat. Smo ga poskusili dat spat pol ure, eno uro prej pa je bilo boljse. Sedaj ne vem ali je bilo samo obdobje in je samo minilo alije res pomagalo, da ga amo spat pol urce prej.
Je pa tvoja pupika res dober motorik. Nas nima neke voje raziskovat sveta sam z "lastnim pogonom"

Sem pa zalostna. Se z MM nikakor ne moreva uskladit glede dopusta. On bi sel z avtodomom do Grcije. Jaz nikakor nicem na tako dolgo pot z . Res, da v avtodomu bi bilo lazje. Ker namesto 24ur z avtom, bi sli 3, 4 dni pocasi. Ponoci bi vozili,cez dan se kje ustavili. Pa se eni prijatli bi sli z drugim avtodomom. Ce bi se karkoli pokvarilo bi ga premestili v drugi avtodom. Samo, to me moj prepicuje, meni ne disi. Maestrala na jadranu ni, tako, da sili dol. Koj, ker ne vem, ce bi bilo res tako preprosto za kot on to razlaga. Ne vem, ne vem
. A vi bi sle na tako pot? Ima pa 3 tedne dopusta.

Jaz osebno ne bi nikoli šla na tako dolgo pot z malim . Če bi me moj prepričeval, vem, da bi se skregala in na koncu tudi nikamor šla na dopust. Moškim je lahko govorit, ko niso 24ur na dan z otrokom.. Vem kako je z mojim, ki kao govori, da bi on raje bil h otrokom doma kot delal.. Potem, ko mu pa tamalo prepustim naj jo malo popazi pa je živčrn, ko rata sitna in mu ni jasno kaj ji je in zakaj joče, če ji pa kao ponuja za jest in ona noče.. Jahh, morda jo kaj boli, hoče bližino in da se full cartaš z njo, morda je toliko utrujena in zaspana, da nikakor ne more zaspat.. Tako, da, če tebi ni do tega, ne se pustit!!! Ti si mati in dobro veš kaj je najbolje za tvojega .. Midva z mojim sva se sekirala kako bo tamala preživela pot do Paga (4ure vožnje), a kamoli, da jo peljem v Grčijo Ne, to zagotovo ni za tako malega otroka..

Se opravičujem, ker takole vdiram, a vidim, da se pogovarjate o daljših potovanjih z otroki ...
Mi smo šli z letalom na enotedenske "počitnice", ko je bil mali star 2 meseca, ko je bil star 3 mesece, pa smo se selili - z avtom (ne avtodomom!) smo prepotovali 3000 km v treh dneh! Vozili smo pa samo podnevi, v vročini.
Naša izkušnja je ta, da otrok to veliko lažje in bolje prenaša kot mi, odrasli. Če mu je res vroče, zasitnari, drugače pa uživa v vožnji Nam se samo "zdi", da vemo, da bo to za otroka "slabo", v bistvu pa sklepamo le po sebi - ker se mi bojimo oziroma je nam naporno, se nam zdi, da bo otroku tudi.

Dejstvo pa je, da moraš biti "na izi", sproščen in se veseliti potovanja. Če se ga ne, če si živčen in te skrbi, je verjetno bolje, da se tega ne lotiš. Kakorkoli se boste odločili, vam želim lep dopust!

V Španijo ne? :)

Mi tudi še nimamo nobenega zobka. Sedi sam še tudi ne. Se pa je včeraj začel dajat na kolena in pozibavat (kot pri seksu )

Auri, moj je hotel včeraj preko ene spletne strani (aka enanadan) kupiti letalsko karto za Rio. Meni je to malo predaleč za it s tako majhnim otrokom. Do Grčije, predvsem pa z avtodomom, bi se pa le podala.
Imamo znance, ki so šli s 7 mesečno deklico na neko srednjeameriško otočje. In je šlo. Baje da je pa mogla mamica na vstopu na letalo vse kašice, ki jih je vzela s sabo na letalo odpret in po eno žličko pojest. Mislim...

No tole o možeh bi pa tudi jaz potrdila. Moj ko je sam s tamalim je čist zmeden. Če joka, n ve, kaj bi naredu. Mleko mu še zna naredit, previje ga tudi. Samo kake kašice pa ne vem če se je že lotil delat. No, zdaj ga dvakrat tedensko pustim samega z njim po eno uro in pol. Ima da se navadi.

Dan punce, toliko časa vas že berem, pa da se vam še pisno pridružim - jaz in moja januarska fanta.

Sem zašla v vašo temo najprej slučajno, saj sta bila moja škrata rojena dva meseca prezgodaj in mi Januarke niso bile na misli. Ko pa sta ga moja dva začela biksat (spanje/nespanje, zobi itd.) sem se spomnila, da gotovo je še kje kdo, ki je ravno v isti fazi. In sem vas brala in ugotavljala, da nisem sama v tej občasni norišnici .

novopečeni očetje - čez mojega (najljubšega) moža imam jaz pogosto precej za povedat, ampak z se pa super znajde.

potovanje z otrokom - odvisno od otroka in avtomobila. Mi imamo 10 let star peglezen in mi na kraj pameti ne pade iti zdajle ksm dlje od 1h vožnje. V lupinici se mladič kuha kljub klimi in postankom, tako da mi gremo na počitnice v začetku oktobra. Mislim, da bo bolj prijetno za vse.

Ali morda katera potrebuje malce tuljenja?

Dan

Moja dva moška spita, jaz pa kampiram pred televizijo s kafetom v roki

Glede na to, da smo imeli s prvim zobkom neizmerne težave, se nadejam, da z drugim ne bo velikih težav. Se že vidi luknjica samo zobka se pa še ne zatipa. Nekaj stokanja je bilo ampak nikakor ni bilo tako hudo kot pri prvem.

Ati...se pa zelo dobro znajde s tamalima. Če mu pa kaj slučajno ne gre pa tamale pelje kar k njegovi mami in potem skupaj ugotovijo kaj in kako je z otrokoma

Auri..potovanje z avtodomom bi jaz šla. Saj boste potovali počasi. Ustavljali se boste verjetno pogosteje in se boste tako lažje prilagajali tako tamali kot potovanju. Pri nas je pa tako, da moj komplicira in ga je težko kam spravit, če se ne strinja z načrtom potovanja

Sem pa prek kolektiva.si rezervirala dopustek na Pohorju. Takrat bova šla sama, sama nisva bila nikjer že pet let in nama bo kar pasalo. Za tri dni naju bo prišlo 100€. Se že veselim.

 

NE

Ning in Cilla: dobrodošli!

Auri: če se vam ne bo mudilo tudi jaz ne vidim problema v potovanju z avtodomom do Grčije, sploh če vajinega  vožnja ne moti. Sama bi sicer raje kot noč za potovanje izkoristila obdobja spanca preko dneva, ker mora biti za čas vožnje otrok v avtosedežu, kar zna slabo vplivat na kvaliteto spanja preko noči. Bi mu privoščila vsaj kakih 6 ur spanja v posteljici preko noči. Lahko pa recimo tako, da štartate nočno vožnjo po tistem, ko se prvič zbudi,....

Kokosh: ne hvala, naša je ugotovila, da s spuščanjem glasov (beri piskanjem in vriskanjem) zbudi največ pozornosti pri bratcih in je zadnja 2 dneva neustavljiva, me že ušesa bolijo.

Nena: uživajta!!!

Zobki: vsem, ki vas matrajo želim, da obdobje čimprej mine, pa da bodo ostali mirnejši. Naša se tudi bolj slini kot prej in grize vse kar je trdo, a zobkov še nekaj časa ne bo.

Trnuljčica: moj prvi je pri dobrih 7 mesecih tudi že sam vstal in stal ob opori, spanje pri njem je bilo vedno slabo, takrat so mu pa še zobki rastli in je bilo sploh katastrofalno, pri njem ni nič delovalo, je pa tudi meni blizu ideja, da jo poskušaš dat prej spat, ker je zaradi vse akcije verjetno precej bolj utrujena kot prej in tudi zato lahko slabše spi.

Boljše polovice: hja, kaj čem rečt, rabijo čas, da se uigrajo z . Glede na to, da jih vidijo in imajo veliko manj kot me, je to po svoje povsem razumljivo. Moj je trenutno sam zunaj z vsemi 3 plus sošolcem od starejšega.

: zaradi vsega, kar nama (je) paralo živce v zadnjem času bi bila pri nas lahko samo posledica božjega čuda, hi, hi,... Ju3 grem pa itak po Mireno, tako da po tem bo pa sploh težko. Saj ne, da niso 3-je zadosti.  Me pa hormončki verjetno mal matrajo, ker mi hodi po glavi ideja, da bi imela kar zdaj še kakšnega, ki pa ni čisto nova.

Naša sedi kot svinčnik, prevrne se samo ko je zaspana ali utrujena, zna se iz sedečega položaja spraviti na trebuh, kjer se še vedno več ali manj premika v krogih in dela sklece. Iz hrbta na trebuh se pa sama obrne samo če jo nekaj res zelo privlači npr. mobitel ali (.) (.) ko je čas za papico.

ning - hvala za tvoj odg. Sem si ga shranila. Sicer smo daleč od Avstrije, a nikoli se ne ve kok hudo še bo tole z zobki in kaj vse bomo še pripravljeni preizkusiti, da bi malim (in sebi) pomagali.

lily - hvala tudi za tvoj odg. Pravkar sem ji dala min. dozo Calpol-a. Upam, da bo boljše spančkala. Kot zgleda smo res hitri, danes sem opazila še šesti zobek. Nisem čiz ziher, no. Kdaj se pa tole izraščanje malce umiri?

trnuljčica - pri nas tako premetavanje po posteljici pomeni izraščanje zobkov. Ampak pri vas se umiri, ko jo daš k sebi, če prav razumem. Pri nas to ne pomaga. Mogoče se je res bolj navadila na tvojo bližino in te sedaj potrebuje ob sebi, če jo kaj matra (zobki), pa še bolj. Je pa resnično zelo motorična in živa tale vaša vrtavka

vijolica - si mu poskusila mogoče ponuditi samo vodo in to par noči zaporedoma? Tudi, če potem uspavanje traja "malce" dlje. Nekatere mamice tako odnavadijo svojega otročička nočnega hranjenja in zbujanja. Tudi nam je tole malce pomagalo.

cilla - dobrodošla!

n€na - uživajta v počitnicah v dvoje

Lepo in mirno noč vam (nam) želim.

Se popolnoma strinjam. S prvim ne bi nobenemu svetovala iti nikamor. Z malo pa smo šli v Čg brez težav. Načrtovali smo jesensko potovanje z avtodomom, ampak smo sušni, zaradi nepričakovano rešenega nepremičninskega nakupa. Šli pa bi, al gor na sever (Nemčija, al še višje), verjetneje pa Portugalsko, Španijo. Drugo leto.

Cilla dobrodošla. Kar vskoči, veliko nas je trenutno popolno nespečih ali vsaj delno nespečih. A ti imaš dvojčka? No pol je nespečnost na kvadrat.

Ning naša je , splazila, 13.6. (5 m 1 teden) in ji trenutno to ni več in. Ona bi menda kar plesala ob opori ( z eno roko seveda)...

Alarm...

Sem hotela napisati, da se je včeraj vrnila v stare tirnice. Ne tiste , ko je prespala celo noč, temveč te od zadnjega meseca in pol. Torej po 24 se je zbudila ob 2.30, 4.30 in 6 ih, ko sem jo vzela k sebi in sva spali do 8.30 (budilka). Mami se je končno naspala. Resno, mene to, da ne prespi noč, sploh ne moti. Samo da jaz dobim ene 5 ur, kar je meni normala in sem ko rožica. Tudi če so sestavljene ure. Tisto na 15 min , pa 20 in 30 celo noč, 6 noči, me je pa .
Upam, da bo sedaj tako naprej...

Punce, boste vidle kmalu kako lušno je, ko ima mama sindrom, plus plazi in pride v šusu za tabo na wc, al pa v kopalnico. Sedaj sem se že sprijaznila,da je boljše, če jo takoj vzamem s seboj in jo tam zaposlim. Kot rečejo južnije: Da me ima na oku.

Glede tega, da jo dam prepozno spat je zagotovo res, ker si menca oči že ca 1 uro prej. A kaj ko sem celi teden samohranilka in moram peljat psa ven, skopat malega, mu prebrat 2 pravljici itd... Ker če malemu porušim red je 300 . Vem, gre na njen račun. A če bi imeli mojega malega bi razumele.


Beti a ti si za kakšno lajšanje duše glede starejših otrok na zs? Ker ne vem, a sem jaz al on. Včeraj sem rabila 24 ur, da se mi je jeza razkadila...
No, pred ca 10 dnevi sem brala intervju z Vesno Godino in sem se tako smejala na plaži, da ni bilo res. Določene stavri so se nam dogajale ravno teden prej, in sem reagirala točno tako. Mi je kar odleglo, da očitno ne delam stvari čisto narobe. Samo trajno nepopustljivega otroka imam. Pisali so o permisivni in avtoritativni vzgoji , vlogi očeta itd...

Hvala za dobrodošlico, punce

trnjulčica, morda ti pomaga, kar je zaleglo za uspavanje mojih dveh - jima dam za objemat mojo ali pa moževo majico/pižamo/neki pač, kar diši po nama. Prvič sem to naredila bolj iz heca, ker sta (zaspana za umret) kar kvakala vsak v svoji postelji, dvigovala noge u luft, mahala z rokami, se premetavala,... na kratko, cela njuna sobica se je tresla. Nisem več vedela, kaj še probat (običajno ju vrtiljaka uspavata v roku 10 minut), pa sem probala še trik, ki pali za umiritev pasjih mladičev - cunja, ki diši po mami (no, al pa po tatiju). Moj škrat jo je zgrabil tisto pižamo, se zaril vanjo in še tisto sekundo utihnil, se umiril. V minuti je že spal. Od takrat, če je kriza, grem po kako majico in jima jo dam za objemat. Za zdaj pali. Tiste večere, ko je bila zobna žurka najhujša, sem jima pa kar Calpol dala. Nekje za 4 ure jima je umirilo bolečine. Sva se s taščo peljali tudi v Avstrijo po tisti Dentinox gel, ker so mi ga nekatere mamice ful priporočile, pa vsaj pri mojih dveh ni zalegel nič bolj kot Calgel (tudi osnovna učinkovina je ista).

Grem jaz spat, optimistična, da bo danes kaj več spanja. Fanta sta se nažrla, da ni za povedat, koliko, in upam, da bo to gorivo za dolg spanec.

Hvala, Cillia sem probala z mojo pižamo in majco. Ni vžgalo. Je hotela kožo.

Se strinjam s tem, čeprav razmišljam tudi jaz bolj kot kimica in me dlje od Kvarjerja ne spraviš še kakšno leto. Ne vem zakaj, a se veliko bolje počutim, če sem blizu doma, mi daje nek občutek varnosti. Če grem kam daleč, me kar prime panika, kaj bo , če bo kaj narobe z  , če bo bolan ... Saj mogoče sem smotana in kompliciram brez veze, a si ne morem pomagat.



Ne, hvala, imam doma tuljenje na kvadrat.



trnuljčica, beti, kaj vama lahko tudi jaz napišem zs, ker se počutim zelo podobno?

Kar se tiče spanja, pa se strinjam, da je pomembno, da ujameš pravo uro. Naša je sedaj začela ukinjati eno dnevno spanje in če zamudim tiste pol ure, ko je zaspana, gre spat samo enkrat in ne dvakrat. Pa adijo ena ura počitka zame.



To je vse odvisno od genskega zapisa pri otroku, pri naši večji so bila daljša obdobja brez izraščanja, pri mlajši, sta prva dva prikukala pri 3 mesecih, potem je bilo dober mesec mir, od takrat pa konstantno rastejo z zelo kratkimi premori. Bodo pa prej zunaj. Sem pred dnevi srečala kolegico, ki ima mesec dni mlajšo punčko in ima le dva zobka pri 13 mesecih. Res je bila pri nas do zdaj muka, a sem z olajšanjem pomislila: nas čakajo le štiri. 

cilla, dobrodošla! Sem v rosnih letih imela željo po dvojčkih, a sem potem pri teti videla, koliko je dela z njimi, tako da ti sedaj ne zavidam, čeprav je z dvojnim delo, tudi dvojna sreča. Ti se nam pa kar zaupaj.

< Sporočilo je popravil lily32 -- 2.8.2012 7:41:56 >

Brihtna punca Upam, da moja dva nikoli ne ratata tolk brihtna.




Na srečo sta to moja prva otroka in tudi nisem več rosno mlada Tako poznam samo kako je imet dva in sem to pač sprejela kot "povprečje", pa se tudi hitro začela čim manj sekirat in ne komplicirat. Drugače bi lahko (sploh prve tri mesece) kar izdihnila. Zdaj pa je vsak dan boljš. Ko bomo prišli do tega, da bosta že sama sedela in se kakorkoli premikala, bom pa sploh zmagala

dobrodosli cilia in ning.

najljubsi ocki hmmm, moj je kar rabil, da je dojel, da je zdaj drugace. govorim pri prvem otroku, potem je ze vedel, kaj pricakovati, vsaj v grobem. jaz bi zase rekla, da delam venomer napako, da prevec prevzamem nase, pa dojencka rihtam sama. vec ali manj. potem je pa presenecen, ko zelim, da se vkljuci.

zobki samo res, tole je tudi pri nas trenutno hudoooo. cakamo petega, ali pa tudi sestega. mistica izrascenje zobkov je precej individualno. je pa dedno, torej bodo vsi tvoji otroci dobili zobke med bolj zgodnjimi. ce se prav spomnim, pa so bolece bolj enke, dvojke in mogoce trojke, potem p zobi bolj tiho pokukajo ven.

trnuljcica (pa se katera druga mamica sinov) a si brala knjigo decke vzgajamo drugace? jaz sem jo ravnokar kot poletno branje. mi je dala mislit, ker notri pise v cm se decki razikujejo. ce si jo prebrala, bi me zanimalo slisat tvoje mnenje.

Midva sva opravila s cepljenji za letos. Hrabro je prenesel, mere so pa atletske - 7550g in 74cm. Gre po krivulji za 90. (visina) In 40. percentil (teza), kar je po mnenju P za pripisati genetskim vplivom.

Pa se eno bolj neprijetno vprasanje. Ima katera od vas izkusnje s poporodno depresijo (upam, da ne svojih)? Prijateljica je pred 10 dnevi rodila in je povsem na tleh; njen moz pa povsem izgubljen ob njenih jokajocih izpadih (da je slaba mama, da nic ne zna, da ne ve, kaj naj sploh pocne z otrokom, da ne bi smela se imeti otroka, ker je nesposobna za mamo). Otrok je bil zazelen, je prvi, nosecnost je bila precej zoprna, rodila je s CR. Kako ji lahko pomagam?

lily, Kasija - hvala za vajine odgovore. Torej je res lažje, če zobki bolj zgodaj izraščajo, kot kasneje, ko so dlesni že bolj "utrjene" od GH? Danes smo spet imeli bolj težko noč, kljub temu, da sem ji dala Calpol. Ji bom danes probala dat večjo dozo, ker včeraj sem ji dala samo min., da ne bi bila kaka reakcija. Kasija tudi vam čestitke za peti oz. šesti zobek. A so enkice in dvojkice na pohodu ali kateri drugi? Oba sedaj na veliko raziskujeva pri svojih starših ali sva bila tudi midva ali kdo v družini tako zgoden z zobki, pa pravijo, da ne. Ali pa so pozabili

kokosh - nimam direktnih izkušenj s poporodno depresijo, a moje mnenje je, da je boljše poiskati strokovno pomoč in to čim prej.

Lp

Na kratko, ker sem ze trikrat pisala cele romane pa mi ni oddalo sporocila.

Kokosh: se strinjam z Mistico, potreben je strokovnjak.

Dopust z avtodomom: tasca ga ne posodi.

Zobkov: ni na vidiku niti enega

Polna luna: se ze kaze v nespanju

CiLla: dobrodosla

Kokosh: odlično si tole prepoznala pri kolegici. Tudi jaz svetujem čimprejšnjo pomoč. Lahko me kontakturaš na zs., ali pa kar po mobiju, saj maš mojo cifro.

Trnuljčica, Lilly:  ti mi kar piši na ZS, za ažurnost odgovora ne odgovarjam, ampak slej ko prej bo.

Vijolica: sem pozabila ti odgovoriti zadnjič, tudi jaz priporočam zmanjšat nočne intervence na minimum. Mogoče prehitro odreagiraš, ko se začne premikati in se potem dokončno predrami. Pa tudi če se pogovarja in igra naj to počne sam, ti se delaj, da spiš, ne mu prižigat luči,....

Auri: ctrl+A in Ctrl+c preden stisneš potrdi

Moj problem je, da midva z MM delava prebrihtne otroke. Pol mojih problemov s prvim, je vezano na to, da je prebrihten , druga polovica pa je njegov osnovni karakter, ki je bil viden že v obdobju dojenčka ( definitivno sem to spoznala okoli 8 mes). Oboje skupaj pa daje super kombinacijo.

Lili tudi jaz sem nekoč davno želela imeti dvojčici.
PS: Lahko mi pišeš za pogovor.

Kokosh: mislim, da bo Beti pravi naslov. Sicer pa je neka otožnost po porodu menda normalna. Hormoni marsikaj zagodejo : da se mami zdi, da jo partner nima rad, da ni dobra mama... A če težave trajajo več kot 2 tedna in so še drugi znaki naj bi šel do dr. Sicer naj bi bila ena izmed nalog patronažne tudi ta, da med obiski preceni, če obstaja kakšen sum na depresivnost itd Ampak sistem je dobro nastavljen, če pa ljudje niso pravi, pa ne deluje. Pri naši patronažni si lahko globoko depresiven, pa ne bo sploh opazila...


< Sporočilo je popravil trnuljčica -- 2.8.2012 16:00:14 >

No, pišem 3 ure, potem pa vidim, da je Beti Kokosh že odg.
Beti ti pišem, enkrat, samo ne vem kdaj. Najboljše, da bo v obliki vprašanja. Bo hiteje.

Jap.


Moram reči, da nisem nikoli brala knjig o vzgoji... Ok, pri prvem sem kupila Znanost o vzgoji, prebrala nekaj poglavij, kjer nas nisem našla notri, in to je bilo to. Aja pa lani sem si celo ( )izposodila tisto knjigo, ki jo je omenila Beti (Eksplozivni otrok) a sem prebrala le par prvih poglavij.

Kaj vem, malo imam alergijo na novodobne psihologe, ki so po mojem naredili marsikaj slabega, s to permisivno vzgojo in jo še kar promovirajo... Po drugi strani, pa se rajši poglobim vase in v svojega otroka in preanaliziram pri sebi... Pol imam včasih mešane občutke, ala a sem jaz tako zahtevna ali je on tako trmast, zakaj sedaj že prej skočim, preden sploh kaj naumi našpičiti, a sem lahko hkrati v vlogi mame in očeta (ker mojga res veliko ni) itd. Včasih prava psihoanaliza, ki se nikoli ne konča.
Tako da ti ne morem nič povedati o tej knjigi. Sem se pa pri sebi že velikokrat spraševala ali res različno vzgajamo fantke kot deklice ali so določene stvari že nekako predisponirane... Ok, konec analize.

Sem pa zadnjič odločila, da si začnem spet izposojati literaturo v knjižnici. Včasih kakšna pametna literatura pomaga, da vidim iza svojega vrtička. Pa čeprav nima nič veze z vzgojo. Bom pač brala, par strani na večer...