Smo že pred cajtom modrovale o receptih
Polenta, skuhana na sadni kaši (npr dušena jabolka, rozine, suhe marelice, slive, brusnice, borovnice, maline...), gres s suhim sadjem (mi smo še na brezmlečni prehrani, ker sta imela ob prvem poskusu neprijetne reakcije), riž na sadju.... v vse dodam na koncu AM, da malo razredčim.

Matkurja - ti napišem več raje na mail, če lahko.

Uvajanje v vrtec - mi bomo začeli že konec novembra. Jaz naj bi šla delat v začetku dec., ampak bom vzela nato vsaj 10 dni dopusta oz. kolkor ga bo potrebnega za uvajanje. Me pa tudi malo skrbi, kako bo po praznikih, vendar ne bi rada že sedaj pokoristila vsega dopusta, da bi bile decembra doma in potem še teden ali dva uvajanja v januarju. Upam, da bo čim manj težav z uvajanjem.

pinia - tudi jaz se strinjam, da se vsaka mama pač ravna po svojem občutku. Naša mala poje zelo malo za večerjo in najraje in količinsko največ poje, če ji za večerjo naredim kako kašico iz praška. Zato se pa trudim, da so ostali 4-je obroki kuhani (oz. pripravljeni doma in sveži) in čim bolj raznoliki, zvečer pa res največkrat dobi potem kaj "instant". Priznam tudi, da mi je to najbolj enostavno in sem raje z njo malce dlje zunaj kot pa da bi še zvečer visela za štedilnikom.

camino - jaz ne vidim vzroka, da bi se morali nad vašim načinom spanja zgražati. Če vam tako ustreza in predvsem, če potem vsi lepo spite, je to edino pomembno in super Tudi mi našo dajemo k nama, ko so hude noči ali če noče zaspat tako kot je bilo danes Aja, pa čestitke za zobek!

Tudi naš 8. zobek, ki našo malo muči že dva meseca, spet očitno nekaj poganja in je malce bolj izrazit. Glede na to, da spet slabše spi, upam, da se sedaj pa le prikaže!

Prednostna lista v službi in doma - dobra ideja, bo potrebno razmisliti o tem. Predvsem, da se jo uresničuje, kar se službenih stvari in postavljanja mej tam, tiče. Pri nas je namreč tako, da če dovoliš, si lahko 24ur/dan na razpolago po tel. ali mailih. Tega jaz nekako nisem dopuščala, če res ni bilo "življenskega" pomena, sem pa vedno delala nadure in visela tam dokler ni bilo vse poštimano, vendar bo tudi tu potrebno sedaj ubrati drugačno pot. Uf...

Kokosh - čebljanje - pri nas je podobno kot pri ostalih - mama, ata-tata, baba, ammm... je že nekaj časa, se mi zdi, da tudi to dejansko pomeni. Potem pa so tud še ostali zlogi ne-ne, de-daj, bu-bu, ... ki pa mislim, da še ne pomenijo nič konkretnega. Ko prepozna določeno žival ali stvar pa spet spušča značilne zvoke, recimo kuža je bf-bf al nekaj podobnega, zajčki so eeeee, ...

Pozdravček z naše strani!

Pač dpust naj bi zmanjšali (varčevanje in to). In našim puncam nič ne izplačujejo nadur, ker morajo dat vse v doprinos, ker bodo z novim letom morale kao 24 ur več nabrat. Namestoo mojih pričakovanih 29 dni, jih bom dobila samo 26.


Ostalo pokomentiram popoldne/zvečer. Laufam na šiht,.

Lily, tudi sama se nagibam v to smer. Enostavno bom (ko bomo zmogli) nabavila prenosnik, se zaprla v kabinet in delala. Ker v zbornici ne narediš nič. Skozi telefoni, vprašanja, bi to-bi ono...

Ima otrok potem pod črto več od tebe sproščenega, in lahko si res potem samo mama - kuhaš, se igraš, pospravljaš, greš na sprehod, ne pa da živčna z eno oko na pripravah.
Pa tudi v vrtcu ji ne bo hudega tačas.

Mimogrede, nova mb-kletvica: franc te gleda, iskra ti mater(i)na!

Ti pa res živiš za to svoje gospodinjstvo! Če ti to paše, super, uživaj, če ti ne, si pa malo preorganizriaj življenje;). Ni treba, da imaš celo hišo polno rož, recimo, pa likanje tudi ni življenjskega pomena;) Če ti je pa ok, pa seveda go for it:)
Kar es tiče bolezni, mam samo en nasvet, ki pa zanesljivo deluje: mej starejša dva doma - moji so zdravi ko ribe, kadar so doma...

A ti delaš mlečni riž na navadnem mleku za malega?

Sama se na splošno ne pritožujem glede lubija - vem, da ima rad to službo in da k njej pač spadajo tudi tereni in to mi je ok. Samo mi pa ven vrže včasih, če pa majo potem, kadar ni terenov, pa še sestanke skoz do poooozno popoldan, pa res v petek, no! . Če je teren, vem, da ga ni, pa si lažje zorganiziram. No, saj sva se zmenila, da kadar bo pozen, rajiš mi prej sami jemo, da ga ne čakamo z glavnim kosilom, ker potem smo vse 3 že lačne in sitne .
A tvoj dragi dela nočne ali kako? Mislim, da ti ni mogel on prestavit otrok na pojstle ob pol desetih zvečer?


To se meni zdi čisto ok - pride mal več kot 2 na enega:).

Kar se pohajkovanja tiče: mi imamo en avto. Tako da lahko gremo do tja, dokler onidve lahko sami prideta oz. vsaj Ronja s kolesom (pa dam maladva v prikolico in hodim ali rolam) - kar je kar daleč, ampak traja. Tako da v zoo se sami še nismo spravili, ker pred poletjem mali še ni bil pripravljen toliko časa bit zunaj (enostavno ni jedel zunaj, ni hotel, je hotel svoj mir v svoji (beri: najini) postelji). Ne mi rečt, kako je to, kakor ga navadiš, ker sem imela dve pupiki, ki sem ju dojila kjerkoli in kadarkoli in kakorkoli obrnjene, pa ju ni nič motilo, pri Lejli smo bili cele dneve samo zunaj... On pa noče. In ne bom malega otroka stradala zaradi enih mojih kapric, da moramo glih tjapatja it.


To je res, da če si sam, potem je malo bolj disciplina, ker si raztura ne moreš privoščit, malo manj nevarnih stvari dovoliš in malo bolj ubogajo in predvsem res ne računaš na nikogar drugega. Ampak meni je bolj všeč, če smo skup, mi je fajn, da je vse skup bolj spontano in bolj na izi, čeprav mal večji kaos, ampak midva se v kaosu kar najdeva , nisva bila nikoli glih "ordnung und discipline"

Je pa res, da imamo zelo različne prioritete v življenju. Mene je lubi spoznal z milijonom idejami v glavi in si nikoli ni delal utvar, da se bo to kdaj spremenilo, v bistvu je bilo to to, kar ga je pritegnilo. IN ve, da bom nesrečna, če tega ne bom mogla vsaj delno izvest (jasno, da vseh ne bom mogla nikoli, ampak vsaj kaj). In me ma rad tako in bi rad, da mam kaj od življenja. Ve, da bi bila neskončno nesrečna v takem življenju kot ga imaš ti - da bi zvečer samo pospravljala... Jaz rabim svoje ustvarjalne projekte, rabim šivat, pogrešam Fimo, da se mi že meša včasih, začela sem nazaj hodit na kitaro (prejšnji teden sem šle 1. po 5ih letih), navsezadnje bom morala napisat dr in moram prebrat kak članek, napisat članek itd... Tako da pri nas ne pride v poštev, da bi samo pucala in skrbela za male celedni. Vem pa to tudi jaz, zato si stvari olajšava:
- dala sva stran rože, ker enostavno nimava časa in energije zanje in je škoda, da bi se matrale, pa v malem stanovanju jih nimaš kam dat in otroci (najini) so ves čas dajali zemljo ven iz lončkov .
- lubi nima neke fensi šmensi službe, jaz tudi ne in zato ne likam, če nimam dojenčka, mlajšega od 4 mesece. Sicer pa likam samo blago, ko šivam . Če glih šivam, potem zlikam še kako njuno oblekico ali plenico za malega, sicer pa na splošno nič.
- on precej naredi v gospodinjstvu in se res nimam kaj pritožvat (sva mela probleme prej, pa je med L. nosečnostjo ugotovil, da se samo res na naredi, jaz pa nisem ne smela, ne mogla - sem mela odprto rano not, ki se bi lahko vsak trenutek strgala in L. ne bi bilo... pa bolelo je ko hudič).
Zadnjič kot navadno je bil bolj problem v tajmingu;). Ker nisem računala še na petek... Vsak ima pa kdaj lowdown, tudi jaz:D. Nisem glih ponosna na to, ampak tako pač je. Bo boljše, ko mi rata ta dr. spacat in se preselimo in medtem bojo mali že mal večji, haha:D. Tako da takrat bo the real life

Kar se tiče bit zunaj tiče: tile dnevi so res krasni in smo jih mi tudi koristili:). Je pa res, da Svit spi samo doma in če hočem, da kaj spi, moramo bit tisti čas doma,pa pika. Se ne sekiram več, se prilagodimo, malidve sta itak taki ustvarjalni in zvedavi dušici, da jima to čisto paše. Dop. tako ni nikogar na igrišču.

Glede uspavanja in zbujanja dojenčka od tavelikih: pri nas malidve vesta, da je mami lahko fajn mami, če pa zbudita Svita, je mami ZMAJ. Sem ju sama to naučila . Ne rečem samo lepo, ampak se zaderem, sem jezna in jima povem, da potem nimam časa zanju, če moram njega uspavat. In ker sem bila glede tega kar striktna, so se rezultati celo pokazali:).

Ni pa lubi tak, da bi mi obesil vse otroke, pa se zabubil nekam, ker ve, da takega ne bi imela, poleg tega sva se za vsakega otroka odločila skup in si jih želela oba, zato tudi skrbiva zanje oba. Vsak pač kolikor lahko. Če ga ni, ga ni, ampak če pa je, pa ne bo on v luft gledal, medtem ko se sama matram z vsemi tremi, tak pa ni! Ne bi bilo fer, če bi pustila stat;).

ursi, kar se tiče tega, da je lažje, če ne računaš nanj in potem nisi jezna, če vse tebe počaka: lej, oni nimajo toliko prakse, da bi vedeli, kaj vse rabiš vzet s seboj za 3 otroke, me jih pa vsakodnevno pokamo, pa malo bolj vemo. Ampak to ne pomeni, da se ne znajo naučit! Če jim pokažemo, tako na lepo, ne da smo jezne, ker se niso spomnili še tega pa tega. Sva mela tudi midva že debate o tem, pa se je izkazalo točno to: da pričakujem jaz, da bo vedel, on pa ne ve, pa se niti ne spomni, čeprav bi rad pomagal. Tako da je rekel, da mu je najboljš, če ga spomnim, kaj je še treba, pa bo z veseljem to naredil. In je res - zdaj se je pa že navadil in se že sam spomni recimo za vetrovke praktično vedno, za čaj še ne, ampak sta se tudi malidve navadili, da mami ma vedno za pit s sabo, oči pa ne , kar je tudi čisto ok:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

No, jaz sem. Od doma grem 3x tedensko ob 11h, dvakrat pa ob 9.00 in sem tam do 4h. Prirpavo delam dopoldne, če je čas, ali pa med eno ura fraj, ko so vsi pri krožku. Ko sem bila pa v dopoldanskem šihtu pa sem nosila s seboj prenosnik in vse naredila v šoli, kar je pomenilo, da sem bila vsak dan do 3 v šoli, včasih malo več, včasih manj.


Lahko. Imaš še moj mail?



Večerja? Naš spije 8 enot AM. Danes sva midva jedla popečeno belo polento in je on zraven mezil. Ponvadi je kruh, ampak ga nismo imeli.

Ali dovolite packanje z rokami po hrani? Jaz mu na mizi pripravim koščke hrane, ne dovolim pa packanja po krožniku (si pa zelo prizadeva in je zelo užaljen, ker mu ne dovolim z roko šariti po rižoti :D)?

Samovzgoja pri službenih obveznostih bo pa tudi zame nujna. Ne uide mi namreč delo pozno popoldne, vendar pa se bom morala kar vzeti v roke glede zgodnjega odhajanja spat, zgodnjega vstajanja, čimprejšnjega spravljanja v službo in čimprejšnjega odhoda domov. Doslej sem se teh stvari lotevala malce bolj po domače in včasih bivakirala v pisarni po trenutnem navdiku (hm, tudi do polnoči). Taki podvigi so zdaj mimo.

Živjo, punce!

Dans sem bila z mojimi zakladi malo v knjižnici, pa dobili smo darilo za nečaka in potem smo šli na obisk k mojim. Je bil lušten dan, zvečer so mi pa tud vsi trije kr v avtu zaspali.

Ja, jz za Žigana delam na kravjem mleku. Na začetku sem delala na vodi ali sadju, potem pa sem parkrat poskusila in ni bilo reakcije in sedaj kuham na mleku.

Drgač pa imam že od sredine junija vse tri doma, razen v septembru sta šla za dva tedna v vrtec, potem pa spet doma. Rajši ju imam doma, da si ta večji od operacije čist opomore, pa da ga ne bi kdo ruknil tam, ko je bil operiran.

Gremo pa 2.11 spet v LJ na Kliničnega, ker čaka ta večjega še ena operacija na luleku in imamo pregled. To operacijo smo enkrat že dali skoz, vendar je šlo vse, kar lahko gre narobe, je šlo in se je čisto ponesrečila in tako gremo še enkrat. Me je te operacije po svoje veliko bolj strah, ker še slišat noče o tem, ker ima res grozne izkušnje in spomine na to. Pa upam, da bo že nekak šlo. Se pogovarjamo o tem, vendar pa ga nočem s tem preveč obremenjevat.

Ronja, hvala za vse, kar si napisala. Veš večino tega vem sama ( v glavi), sam v praksi je p atežko izvedljivo.
Zrasla sem gor v družini, kjer je bila mama doma in je bila gospodinja in imeli smo tudi kmetijo, kjer je večinoma delala sama, ker je oči med tednom živel v LJ in to kar 7 let, od tašče pa ni bilo koristi. Imeli smo strogo ločeno, kaj je žensko in kaj moško delo. Brat je samo enkrat brisal stopnice, pa je bila že kriza, medtem ko pa smo ženske delale vse, tudi drva smoa ceple z mamo, v hlevu, v vrtu, na travniku,........

In potem, ko sva se poročila, sem jz še študirala in nekaj delala prek študenta, potem pa službe nisem dobila in sem bila doma in sem pač jz delala večino stvari. No, ko se je LUka rodil, smo hišo prenavljali in smo se malo preselili in takrat sta tudi rekla tast in tašča, da sva midva zdej odgovorna za hišo, okrog nje,.... in v drugem stavku je izjavila, da zdej pa ne bo več rož na hiši in okrog hiše, da bo precej zanemarjeno,..........
In čeprav sem jz anti talent za rože, skrbim za to, da je hiša lepa in da je okrog poštimano, rože urejene, pokošeno, živa meja obrezana, pometeno. Ampak meni to ni problem, ker v tem uživam. Itak pa delam to skupaj z otroci. To zgleda tako, da imam Žigana v kengurujčku, ta večja pa mi pomagata tišat kosilnico in kosimo. In ko je treba spraznat koš, gresta vsak po svojo samokolnico in ju napolnimo in odpeljeta stran. Seveda to pomeni, da kosimo 2 uri, namesto 1, ampak je pa fajn, vsi uživamo zraven. In ko obrezujemo živo mejo imata ta večja dva svoje škarjice in z njimi obrezujeta, prav tako isto, ko obrezujemo odcevetle vrtnice. Ko je treba grabit listje, imata svoje grablje in pomagata grabit na kup in potem je največji užitek, ko se mečeta v kup listja in ju zakrivam. Tudi pri pometanju mi pomagata. Sej ne mislim, da morata, ampak vedno takoj priletita zraven in prosita, če lahko pomagata. Prav tako pa se tudi skupaj igramo, se lovimo, skrivamo, žogamo,... Želim, da se tudi otroci naučijo, da se ne naredi vse kr samo od sebe.
Je pa tudi tako, da na začetku, ko sem šla pri Lukanunazaj v službo in sma delala po cele dneve in je potem enkrat tast kosil, tašča že komentirala in nama dala vedet, da ne glede na to, koliko dela imava, da za to boma pa si že mogla najt čas, da boma porihtala okrog hiše.
Moj veliko dela. Imamo domače podjetje pri mojih in je on v proizvodnji in eden mu še pomaga in smo bolj kot ne edini, ki delamo ta proizvod v SLO in temu primerna je tudi gužva. Na začetku ni do konca službe vedel, ali bo šel domov ob 16 ali bo delal do 22. Sedaj, ko pa smo še enega zaposlili in je doma na kmetiji, so se pa dogovorili, da delata od 6-14, s tem, da moj velikokrat ostane še dlje ali gre pomagat starim staršem, poleg tega še uči dodatno občasno, pa pevski zbor, še kaki sestanki in teren v službi,pa sejmi in je tako, da smo kr veliko sami.
Sej, ko je doma, je z nami, se igra z nami, gremo skupaj kam na sprehod, igrišče. Iin vikendi so naši, takrat si res vzamemo čas za zajtrk, igro, pogovor, izlete,....
Ne, nimam se kaj posebej pritoževat, ker sem veliko sama kriva, da sem vse na sebe preložila delo. Ker včasih, ko še ni bil poročen doma on čistil, pral, kuhal,...

Sej je že boljši, ko sva se pogovorila zadnjič in sem videla da res ni kaj narobe, če vsaj za vikend npr po zajtrku on pomije posodo. Je bilo prav čudno na začetku, ampak zdej mi je pa čist ok.

Nič, zdej pa grem, ker se Žiga skoz zbuja, da grem mal počivat, če se bo kaj dalo :)
Aja, pa zimske obleke morem počasi na plano potegnat! ::::::::::))))))))))))))))))))))

Ursi2 pridna si in dobro si sprejela take domače razmere/dogovore - priznam, da meni bi bilo malo težje prenašati takšne taščine 'pritiske'. Kapo dol.

Ker sem že spraševala glede večerje in hranjenja. Po malo daljšem razmisleku sem prišla do ugotovitve, da resnično malo preveč kompliciram in da je moj stavek ''ja tega pa RES še ne sme'', ki ga vedno sliši očka, ko želi pupiki dat kak košček česa kar je na moji ''ne še listi'', uporabljen prevečkrat. Ma saj vidim, da vse kar poje in itak najraje tisto kar je na moji ''ne še listi'' - včeraj sem morala za 3 ure z mojim očetom nekaj opravit in mala je z očijem ta čas preživela pri babi. Ja ITAK je full jedla VSE kar sta ji dala...sama pa stalno pametujem, da noče jest ...ah, bom že preživela, da kuharija ni moja močnejša točka.

Aha, še ena novica. Na vidiku je 1. zobek - joj sem vesela! .

dan punce :)

Naš dan se je začel že zelo zgodaj, mali je vstal že ob šesti uri

Najprej se pa vam moram zahvalit za tolažbo oz. potrditev, da res nisem slaba mamica, ker sva si z možekom vzela čas zase.
Tukaj na obali jih poznam nekaj, ki so rekle, da če daš otroka drugam v varstvo za dan ali dva, da bi bilo bolje, da otroka sploh nimam oziroma, da jih nimam rada.  Jaz pa v srcu vem, da tudi mamica in očka rabita čas zase, da lahko napolnita baterije in se posvetita samo sebi.

Danes je pa mali Gašper sfural po vseh štirih. Ga dam na tla in mali se dvigne na kolena in nasloni na roke, ter začne šibati po dnevni. Jaz sem sam debelo pogledala, ker nikkoli ni niti na kazal, da bi pa šel po vseh štirih.

Se moram pa tudi pohvaliti, da smo dobili vrtec za tamalega Priznam, lahko bi ga imela doma, ker gre tašča v penzijo in se je tudi ponudila, da ga bo pazila, če vrtca en bo. Samo ona je taka, da naredi vse namesto otroka. Ne pusti mu, da bi delal kaj sam. Jest mora takrat ko misli, da je lačen. Če tudi otrok noče jest, ga pita, za večjimi celo  teče s krožnikom za njim in jih hrani. To se meni zdi totalno blesavo in ravno zaradi tega gre mali v vrtec. To posiljevanje s hrano mi gre blazno na živce. Tam bo prost in bo lahko ustvaraj po svoje in se učil veščin uboganja

Pinia..ja tudi jaz imam včasih slabovest, jo verjetno imammo vse mamice Tudi jaz sem imela pri prvi več časa za kuhanje kašic in podobnega. Sedaj ko je mali taki migec in ne spi dovolj poje tudi tisti prah in spije tudi AM, na koncu pa se še vedno name priklopi kadar pa mi uspe skuhat pa skuham kaj fajnega naprimer kosmiče s sadjem, ovsene kosmiče s sadjem z dodatkom mleka, mlečni riž, mlečni gres, polento. Če slučanjno kaj od kosila ostane in ni preveč težka hrana dobi tudi to.
Zato se nikar ne sekiraj!!!

Ursi...lepo te je spet po dolgem času brat. In ja moram priznati, da imaš kar pestro doma.

 
Če ima na krožniku tako hrano, da jo lahko je z roko potem mu pustim, drugače ne


< Sporočilo je popravil n€na -- 25.10.2012 12:13:13 >

Ja, ampak greš pa od doma kasneje. Na splošno delamo ljudje 8 urni delavnik tako, da moramo it od doma najkasneje ob 7:30 in pridemo domov ob 16:30... Pa večina, kar jih poznam, vseeno dela za službo še doma - vsi moji sodelavci, lubi, vsi njegovi sodelavci... Kljub temu, da se v službi fočkamo in moramo bit 8 ur prav na delovnem mestu. In če si bila do 15h v šoli, je še vedno boljše kot normala, kjer če delaš do 15h moraš bit ob 7:00 že v službi. Ne poznam učitelja, ki je vsak dan ob 7h na šihtu. Kadar imajo predure ja, sicer pa ne.


Ja, razen če smo na obiskih,... Če mu dam krožnik v bližino rok, potem lahko brodi. Če se mi res ne da vsega pucat, potem pa držim sama skodelico, da je ne more zagrabit. Sicer pa najprej veselje do hrane, potem pa pride šele bonton pri nas, v tem zaporedju se tudi učimo jest


Urši, takes one to know one . Sicer nimam takega moškega, da ne bi nič sam videl, samo si pa nakopljem en kup drugih "kao ful nujnih" projektov na glavo, ko tudi ne bi bilo čist nič treba
Pri tvojem opisu me je zmotilo to, da si se postavila v vlogo v usodo vdane žrtve - ni mi delovalo kot da bi v tem uživala, ampak da si se pač sprijaznila, da tako je. Ampak to ni nujno tako. Ok, ti imaš same fante in najhujše, kar se jim lahko pri tej vzgoji zgodi, je to, da pač ne bi našli nobene dovolj nore punce, da bi delala isto kot mama ali pa da se bojo non stop kregali s svojimi dragimi, ker pač ne bojo hotele igrat te vloge (face it - punce zdaj vzgajamo drugače, jaz svoje ziher... ne bojo več padale na take fante, jim delaš slabo uslugo, če jih navadiš, da je mama az vse). Se pa strinjam, da bi bilo veliko hujše, če bi imela punčke - ker navadit punce na to, da morajo one vse, pa sama vidiš, da se je težko v odraslosti odvadit. Vseeno tudi fantom s tem ne delaš usluge. Računaj, da se časi spreminjajo, zeloooo malo punc njiihove generacije bo pristalo na take odnose in te bojo iz takih družin, torej vseeno ranjene v otroštvu... Nočem ti težit, samo vem, da je "za dobro otrok" najboljša možna motivacija, zaradi katere smo pripravljene gore premikat, zato ti to pišem. Ne vzami za slabo, prosim, ker ni slabo mišljeno.
če ti uživaš v tem, potem ni problema. Tudi sama uživam v šivanju, ustvarjanju,... vem, da ni pametno, da zato ne spim, ampak vseeno pa navadno nekaj sije iz mene, ko nekaj naredim tako, kot sem si zamislila in to vidijo tudi drugi (zato pa tolerirajo to nespametno početje;). Vendar v tistem postu, pa malo tudi v tem, sem dobila občutek, da ti je tole vse skup bolj v breme kot v užitek. Ni treba meni odgovorit, se pa pogovori sama s sabo - ful iskreno, nihče ne bo slišal, nihče bral, lahko si čiiiiisto iskrena: a ti je v užitek ali te bremeni? Vem, oboje, ampak kaj pretehta? če uživaš, potem si reči, da je to tvoj hobi in boš na to drugače gledala in tako se bo vse skup tudi drugače bralo - recimo, ko dam male spat, pa si vzamem malo fraj, da še malo vrtnarim, ker mi je to luštno - se bere kot da si takrat vzameš malo zase, pa ti ej to način sprostitve. če napišeš: ko dam male spat, moram pa še vse rože zrihtat, se pa bere kot da ti je to v muko oz. obveznost, ki bi se je globoko v sebi (ali pa tudi ne tako globoko) zelo rada losala... Jaz ne morem vedet, kaj je res, verjetno vsakega malo: rada imaš lepo, ampak ti ne znese vsega naredit in te zato obremenjuje. Pogovori se s sabo, koliko bi ti bilo najboljša kombinacija, pri koliko se boš ti najboljše počutila.

Mi je malo bolj jasno, ko si razložila, da živita pri njegovih, on pa dela pri tvojih - j*ebena kombinacija, če mene vprašaš - mora bit lepo poštimano, da imata mir doma, ne more pa on zatežit v službi . Čeprav malo se vedno da. Tudi tvoji verjetno razumejo, da ga rabiš kaj tudi doma. In tudi tast in tašča sta človeka in te imata rada. Računaj na to! Če boš iskrena, se da marsikaj zmenit. Povej tako kot je: da imaš rada lepo, da se trudiš, da ti pa vse ne znese, zdaj ko imaš tri male. Ko bojo večji, tako ne bo problem, bojo kaj že tudi oni naredili, če ne, pa vsaj ne bojo na poti (to se pravi, da ne bo zato opravilo 2x dlje trajalo).

Moj nasvet je, da nekaj gospodinjstva - tavelike čistke, prišparaš za soboto - en dan v vikendu pač žrtvuejte za to, da skup pospravljate - tudi mož, pa bo veliiiko manj dela. Če on sicer končava ob 14ih, je sicer zelo zgodaj doma (lubi nikoli ne konča takrat;), terene mata oba, to razumem.

Drugi nasvet je, da si iskrena: do moža, do tašče. Da ti ne znese. Da ti je hudo zato, ampak da ne zmoreš toliko, oz. da ko boš šla v službo ziher ne bo zneslo. Pa skup pretresite, koliko je nujno in koliko ni. Če so vam rože pomembne in te sproščajo, potem rože ostanejo. A te likanje tudi sprošča? če te ne, potem nehaj likat! Zavraga, ti si na porodniški, ne rabiš bit tipitopi, otroci itak ne rabijo nič zlikanega, sploh ne fantje, ko nimajo oblekic (te včasih res hecno zgledajo zmečkane, ampak se jih tudi navadiš;), mož pa če dela v proizvodnji tudi verjetno ne nosi srajc in mu ni treba bit fensi šmensi. Za koga potem likaš? Prta ne rabiš, dokler maš male, da ti ga posvinjajo vsak obrok. Zavese tudi niso nujne, kdo vam pa gleda v spalnico? Najdi vse, kar ni nujno, pa daj stran. Razen, če uživaš v tem - samo potem bi se tvoj post čisto drugače bral, tako se bere pa kot da bi ga Cankarjeva mati pisala...


potem si dobila najboljšo možnost, pa si jo šla pokvarit . Zdaj jo pa popravi nazaj. In KARKOLI NAREDI, JE DOBRO NAREJENO. NI treba, da je tako, kot bi ti naredila. Ni treba, da je tašča zadovoljna s tem, kako on naredi - če ne bo zadovoljna, se bosta že onadva zmenila. Rečeš, ja, to je pa on tako zrihtal in to je to. Saj se pogovarjata, a ne? Torej, ne bit nek vmesnik, ker te za to nihče ni prosil;).
lubi ni NIČ DELAL DOMA! Ker mu nič ni blo treba! Mama mu je likala majce, ki jih ima za basket, čeprav ji je 100_x_ rekel, da je to res brezveze, ker za tja res ne rabi met zlikano, mu jih zložila v omaro in pospravila sobo, vse... Njegova soba je bila vedno bomba. Dobila sem čisto nulo od gospodinjstva . Pa sva se vse zmenila, je videl, da se samo ne pospravi in tudi ni hotel izkoriščat. Njegovi standardi so bili zelo drugačni mojim, pa sva vsak malo popustila in imamo nekje vmes. Ni tako čisto, kot sem imela sama v svoji sobi, ni pa taka bomba kot v njegovi.
fantje nas majo radi! Nočejo, da bi trpele! če pa siliš v to, pa ti preprečit ne more. Računaj pa, da bi ti z veseljem pomagal, če bi vedel, da si ti to želiš in da boš zato bolj srečna. Noben noče met nesrečne žene!

Pinia, čestitke za prvi zobek!

< Sporočilo je popravil ronja -- 25.10.2012 12:21:34 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Grozna si, ker boš dala otrokom ljubeča starša! To je res nekaj, česar se vsak otrok boji . lej, se spomnim še ko sem bila mala- meni je bilo fuuuul všeč, ko sta šla starša kdaj kam sama. pa sem bila tudi micena, pa me je bilo včasih mal strah samo s sestro doma, ampak sem si želela, da vseeno gresta, ker sem videla, da jima to nekaj da, sta bolj vesela potem, se mata bolj rada... če ti to kaj pomaga;).
Sicer pa tu okoli nas je navada, da ljudje zelo zgodaj začnejo dajat otroke babicam tudi za daljša obdobja, recimo lubijeva sodelavka je tamalo, ki še ni mela niti 1 leto, dala za 14 dni ali 3 tedne babici. To je zame too much, ampak njim pa se izide, verjetno se itak več vidi z babico, pa je že večkrat ostala. Pri nas te reči še niso izvedljive, ker se pač vsi vedno dojijo dolgo. Ampak se tudi veseliva "tistega lepega dne"
Čestitke za vrtec. Kar se mene tiče, sem ugotovila, da je vrtec=red in bolezni, babice pa = kaos in razni pripetljaji (ala urgence, prehladi, itd...). Tak da babice so super, ampak za vsak dan bi se mi pa zmešalo .

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ursi2 - meni bi se ob takem tempu utrgalo in bi stvari začele leteti čez okno. Pa je moj tudi prej živel sam in sam rihtal od kuhe do pranja oblek in likanja srajc, jaz pa sem bila tudi tako vzgojena, da so ženska dela samo za ženske, spodobna ženska zna pa upravljati tudi z motorko, voziti viličarja in prešraufati gume. Glede stanja pospravljenosti sem bila pred porodom bolj nevrotična, zdaj pa se tolažim s tem, da imamo vrata, ki se fajn zaprejo in nikogar ne briga, kako imamo v stanovanju. Vključno z napol posušenimi orhidejami in celim balkonom nezlikanih srajc.

Niti pod razno. Če jima ravno nadrobim kruh na mizico, ja, ker ju skušam spodbudit, da bi začela uporabljati prstke (smo še vedno pri "lopatastem" prijemanju stvari). Ampak hrana je hrana, pri hrani je red, med hranjenjem ni pi****, tudi ni igrač itd... Verjetno je lahko take policajščine manj, če imaš samo enega za rihtat

Glede upedenanosti bajte/stanovanja/okolice, ker kaj bodo drugi rekli.... Zaradi mene se lahko razpočijo al pa izlijejo ves svoj žolč v lasten..... Moja služba sta trenutno škrat A in škrat B, vse ostalo je samo opcijsko na vrsti, če je kdo drugi ravno pripravljen prevzet njiju. Posesam skoraj vsak dan izključno zaradi tega, ker ju zvok sesalca umirja in združim koristno s koristnim. Prah briše mož, če ga hoče, jaz poskrbim, da je oprano in da je kaj za jest. Vse ostalo... če pride tašča mimo in ju pelje za kako uro ali dve na sprehod, potem se lotim še česa. Rože so po novem zalite zgolj zato, ker mi je bil silni greh zlit stran vodo za umivanje ritk, ki se mi ohladi v vrču na previjalki.

Jaz sem tudi mahnjena na pospravljanje...ampak imava tako, da jaz kuham, pospravljam, v stroj dava, če je treba, oba cote, ker imamo tega res OGROOOOMNO, obesiva/pobereva tudi oba, lika izključno on (se je pred leti sam ponudil in je pri tem ostalo, ker jaz iz dna srca sovražim peglajzl), pospravljam pa samo jaz. Razen če sem v bolnici. Sicer pa za tamalo oba poskrbiva, več pač jaz, ko sem doma in ker jo še dojim.

Mala pa se je tudi navadila sesalca, tak da ta laufa vsak dan...ne znese, da jo gledam, kak vlači za seboj tono mojih las, muck od prahu in druge nesnage. pa zdaj posesam še tečne mušice .

Včasih sem tud jz mal jezna (naprimer v takih primerih) sam včasih pa mi je lažje, če sem sama, ker so bolj pridni pa vem, da sem sama in ne računam na drugega in me potem razjezi, če ni narejeno in zakaj se more vedno na mene čaka.

---

Adijo, pamet. A ti to meni v glavo vidiš?

Sem se večkrat spraševala kako ponavadi vse teče lepo, ko sem sama (3 al 5 dni...), ko pa je en popoldan MM doma, pa če ne drugega, je kaos zvečer pred spanjem. Kaos je seveda pri malem... In vse kar sem ugotovila je, da je mogoče odgovorna bolj striktna organizacija in moje zavedanje, da sem sama, in da mora biti tako kot jaz želim. Skratka manj demokracije pri malem, al pa niti ne bistveno manj demokracije, le bremzanje malega, da ne gre v svojem delovanju ( veselju..., ) čez rob. Ko sva dva, pa se sprostim in se konča kot se. Čeprav tega kaosa zadnji mesec ni več, ker sem zahvaljujoč Beti (Hvala), spremenila odnos in taktiko do malega in je stanje res boljše. Ma super. Al pa ga je uporništvo naravno minilo...

Ampak, jaz se zavedam, da to, da vse name čaka, ni ok, zame, za vse nas, in se vsake toliko ne malo, ampak orng razjezim. Je pa res da imam visoko toleranco. Se mi zdi, da nama je to skupno.

Jaz ne zamerim, če je nekdo odsoten zaradi službe itd. A da v prostem času, odrasli, pa še starš, ne organizira svojega časa tako, da deli večji del preostalega časa s svojim otrokom, bližnjimi, ne štekam. Pa ne oporekam hobijem itd. Enostavno ne razumem takšnega egoizma, da ne vidiš stavri okoli sebe (zmatrane , preobremenjene žene, snahe, itd).





< Sporočilo je popravil trnuljčica -- 26.10.2012 0:07:15 >

Dobro jutro, punce!

Se še mal oglasim, preden se moji trije mušketirji zbudijo. Danes začuda bolj dolgo spijo! :)

Pinia, čestitke za prvi zobek!

Pacanje s hrano: pri nas ni dovoljeno. Ponavadi se Žiga sicer steguje proti krožniku in proti žlici, tako da če nima svoje žlice v roki, ne uspem nič prinest v usta, ker takoj pograbi mojo:) Mu dam kdaj kruh na koščke narezan, pa jabolka,... in tisto prijemlje in daje v usta. Da bi pa po hrani pacal, pa ne. Še tako je na koncu vse umazano okrog, ko se po ustih obriše, ali ko ia dovolj ven pljune....

Nena, nič se ne oziraj na to, kaj drugi rečejo. Tudi vidva potrebujeta čas zase in je prav, da se malo sama razvajata. IN SUPER ZA VRTEC!!!!!!!

Kar se tiče pospravljenosti stanovanja, je bolj za mene, ker mene moti, če je vse nastlano. Ker pri nas doma je včasih moralo biti vse pospravljeno, zdej pa je ravno obratno. Kaos povsod, nimaš kam odložit, ker maim ne znese še pospravljat. Tist po ta večjem, ampak ne tako hitro, kolikor vsi ostali nascvinjajo.
Sej ne mislim, da je vse tipi top, ampak vsaj toliko, da se da kam stopit in da je posoda pomita. To izgleda tako, da se zjutraj igramo, potem pa pripravim zajtrk, mi fanta pomagata pripravit mizo, pojemo, pospravita krožnike in šalice, se umijeta in se gresta igrat, potem p ajz pomijem posodo, obrišem mizo, obrišem okrog Žiganovega stola in včasih si že kr takoj pripravim kako juhico za kosilo, da se lahko potem v miru igramo in gremo ven in smo zunaj čim dlje.

Ne, ni mi naporno in uživam v času, ko sem z njimi in da lahko za njih kaj naredim.

Se mi zdi, da glede na to, da so stari 4, 2 in devet mesecev še veliko drugis tvari ne mkorejo počet, kot da pospravijo za sabo z mize, ko se preoblečeta, da pospravita obleke v koš za perilo, umijeta umivalnik, ko si umijeta zobke, pospravita knjige za sabo, ko jih nehata gledat in brat.

Drgač pa je meni fajn, da mi npr. pomagata kuhat puding, čaj,... Da pečemo biskvit skupaj in vsak da nekaj not. Ju ne silim, ampak velikokrat sama prosita, če bi lahko pekli biskvit ali kekse. Tudi kadar je treba prah obrisat, vzameta vsak svojo coto in mi pomagata. Pa tudi zunaj mi pomagata in večkrat sama rečeta, da je kako stvar treba naredit.

Meni se zdi, da je prav, da ju vključim v delo, da se bota znala obrnat tako v kuhinji, kot zunaj. Prav tako sta bila zraven, ko smo belili stanovanje in sta atiju pomagala belit, meni pa robove barvat. Tudi kadar je treba avto posesat in obrisat prah, sta zraven ali ko je treba kaj popravit, kako omaro, kolo,... pomagata mojemu.
Nisem mislila, da se jima moj ne posveča. Ker ko pride domov in če more npr v Merkur ju vedno vpraša, če gresta zraven. In če gresta, se imajo prav fajn. Seveda rabi mal časa, da preklopi, pa če gre kaj v službi narobe, da to da ven.
In gre z nami na sprehod ali gresta on in Luka s kolesom, jz z vozičkom, ta srednji Jure pa na poganjalcu. Pa gremo skupi v Bumbar park,.....
Tudi doma veliko naredi in če ne bi mi npr dopoldan pokosili bi on, ko bi prišel. In to vem, sam je meni to fajn delat in mi je to sprostitev.
Kar se pa gospodinjstva tiče pa sem tak že rekla, da sem videla, da res ni nič narobe, če kaj tudi sam naredi. Sem vesela, če mi ni treba že posode pomit, pa če npr za zajtrk ob vikendih fantje skupi spečejo jajčke.

Nisem hotla delovat, kot da mi je odveč ali da trpim zaradi tega. Res pa je, da večino časa poskušam take stvari (rože, večje pospravljanje, likanje, peka,)delat zvečer, ko spijo, da imam čez dan čas za njih. Ker mi ni do tega, da bi bila jz skoz za štedilnikom ali z metlo oz sesalcem v rokah.

Ups, zbudili so se! Bo treba it počasi!

Lep petek vam želim in se še beremo!!!!!!!!!!!!!!!!!

Tole si bom zapisala za uho za prihodnost Si ne predstavljam, kdaj otrok že kaj zmore in brati, kaj že tvoja mala počneta, mi je res kul.

Cilla saj boš videla sproti. So kar sposobni kaj naredit. Sploh od 2 naprej. Če pa ne, ti bodo pa to pokazali ali povedali v vrtcu. Jaz sem mojega začela vključevati v kuho pri 1,5 letu (sedel na pultu in gledal), pri dveh je že pacal, pri treh itak že mešal, valjal testo za pico, itd... Štiri star je pa že luksuz. Pospravljajo igračke v vrtcu že zagotovo od 2 let. Ko moj lumpa v kopalnici in pri banjanju naredi zabavo, mora tudi pobrisati za sabo. Tudi ko polije itd. Ma veliko je tega. Skratka morajo vedeti, da morajo za tabo počistiti. Pa da nisi sama za to. Pa čeprav ne ustreza čisto tvojim kriterijem čiščenja. No, saj priznam, da tudi MM ne zadojsti mojim kriterijem čiščenja. Sicer pa toliko stari res UŽIVAJO, če jih vključuješ v svoje delo. Ali delo očka, babice, dedka...

Ursi ti pa si iz mojega konca ...sklepam po Bumbar parku.
Saj jaz vem kaj si hotela povedati. Valjda da ni vedno tako. Ma sem se res poistovetila v tvojem pisanju kot še z nobenim nikdar.

Urši, imaš enako stare otroke kot jaz, torej bi morale tele reči bit izvedljive:
- otroci sami pospravijo igrače za seboj, razen za tamalim pospravita tavelikadva ali ti, če sta res zmatrana
- otroci se sami preoblečejo, sami vzamejo čisto spodnje perilo, sami zložijo obleke, ki jih bojo še nosili na zato pripravljen prostorček
- kupita si pomivalni stroj
- zajtrk je lahko kruh in nekaj gor ali pa jogurt s kosmiči, ni treba da ne vem kaj pripravljaš za to...
- iz mize in na mizo že sama dajeta, kar je super, pri nas tudi to laufa

Ne vem za druge, ampak meni je večina tvojih postov tako delovala... Mogoče ti je tako čisto ok in si hotela samo, da te nekdo malo pohvali, da ti vse znese, potem je vse ok . Zase vem, da grem vedno čez mejo in potem zbolim, kar ni nobenemu fajn. Če ti nisi izčrpana, ampak polna energije, ker te gospodinjstvo z malimi sprošča, potem ni problema, smo različni, jaz ful ne maram pucat, meni je to nujno zlo:D. Lahko pa komot šivam, pa ustvarjam cele noči

Vidim pa, da maš srečo, da se ti mali pozno zbudijo .

Cilla, saj otroci HOČEJO zraven pomagat - samo ne smeš zatirat te želje, pa je. Malidve pobrišeta za sabo mizo, če kaj polijeta, si gresta natočit vodo vo kozarček, sta neskončno srečni, če jima zvečer pripravim kaj zjutraj za jest, takoj ko se zbudita (temu rečemo predzajtrk:D) in si SAMI to vzameta, pa čeprav je to samo jogurt na spodnji polici hladilnika, da dosežeta. Otroci HOČEJO BIT VKLJUČENI V VSE! Radi pospravljajo posodo iz pomivalca, sortirajo perilo po barvah (pa še barve se naučijo, hehe), radi zvijajo nogavice skup, podajajo mokro perilo za obesit,... večinoma radi vse, samo da so zraven. Včasih se jim ne da in se igrajo in jih pustiš na miru, ker itak hitreje narediš brez njih . Ampak v večini primerov ti priletijo zraven

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

haha, trnjulčica, po moje se vse kdaj tako počutimo. Mi je bilo ful hecno pri taprvi, ko se dobiva s prijateljico in ona pravi, da se kar veseli ponedeljkov, da je spet njun ritem itd... vse bolj urejeno in lažje, pa otrok bolj miren. Pa sem bila najprej ful začudena, potem sem pa opazovala: pa res !


Zato ker če smo same, vemo, da si ne moremo privoščit kiksov, ne morem bit preveč na izi, ker se ti maščuje... In potem mamo vse mal bolj pod kontrolo, bolj popedenano, sicer je štala, ki jo težko zrihtaš. če je nekdo zraven, maš backup in potem čakaš en drugega, kdaj bo pa tadrugi zatežil za spat it , pa se nobenemu ne da, pa potem grejo prepozno in je kaos, sploh ker se jim ne da več pospravit, ko so zmatrani itd...

Haha, sem prebrala do konca, pa sem videla, da si do istih ugotovitev prišla . Midva z lubijem mava vsako leto en pogovor, ko pride nazaj na morje - ker jaz takrat, ko sem sama, vidim, koliko se v bistvu da od teh otrok potegnit (v smislu sodelovanja) in potem to nekak vkomponirava (bolj ali manj posrečeno) v celodružinsko življenje. Kaj se vedno da, večino pa potem pozabiš oz. če nisi strikten oni pozabijo


Haha, točno tako .


Podpis. Imam pa srečo, da nimam takega vd moža .

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Tole mi je pa poznano Moj je obseden s tem, da ne sme bit nič na vidnem mestu in vse bolestno pospravlja. In potem jaz iščem, iščem, iščem kako reč.... in je ni nikjer. Zdaj sem se že navadila, da moram odpret vse predale in omare, po možnosti prav take, kjer ni logično, da bi zadeva bila. Ker zanj je pospravljeno, če ni na vidnem mestu. Pa tudi če je samo porinjeno nekam.

Ga moram pa pohvalit, da briše prah (ki ga jaz ne vidim, ne priznavam, predvsem pa ne brišem - imam izgovor, da sem alergična na pršico in bi mi brisanje povzročilo reakcijo ).

Živijo vsem!

Matkurja - imam. Sem ti pred kako urco poslala mail.

Ursi - kapo dol in pohvale tudi z moje strani. Jaz sem dobila občutek, da želiš samo pojasniti, kako stvari pri vas tečejo in tudi slišati kako pohvalo za to. Ljudje smo različni, partnerski odnos je različen, prav tako naša pričakovanja, odnosi s taščami in starši, ... prav tako naše veselje do dela ali tega, koliko želimo drugim ustreči ter kakšna pričakovanja imamo do sebe. Vsak to najbolj ve zase in za svoje bližnje. In kakorkoli ti ustreza, je najbolj pravilno.

Čiščenje, pospravljanje,... - še ena, ki da veliko na čistočo, ampak odkar imamo , sem spustila kriterije , ker drugače, ob nespečem , preprosto ni šlo. Se pa vsak dan trudim, da je čim bolj pospravljeno in čisto. Moram pa pohvaliti mojega , ki se prime vseh hišnih opravil in če je sila, tudi skuha. Tako, da v tandemu veliko narediva, včasih pa nič. Je pa sedaj pecej moteče, ko mala čisto vsak lasek ali smet da v usta in je res potrebno skoz sesat in brisat.

Pozdravček

Jaz pa mislim, da ne želi hvale, le da nekomu pove. Napišeš in ti je lažje. Nekako predelaš dan, teden itd. Samo meni tako pisanje tukaj ni.

Ma Ursi mi ni blizu le z eno izjavo. Vsak njen post, saj pravim poistovetenje z določenimi trenutki razmišljanja, ko si čisto preobremenjen in je to itak stalno.

Glede obolevnosti pod obremenitvami, stresom, o tem sploh ne bi. Je direktno povezano. Sem bila letos 5 x na atb . Angina, kot jo redko sama vidim,recimo celo na morju, pri 35 st. Nazadnje sem jo imela v starosti 8 let. Stres, sam na morju...