Živjo!

Da se še jaz malo javim in ker ste se vse preselile že na to stran.......26.1. je prijokal na svet naš Maks, velik 54cm in težek 3650g. Porod je bil sprožen, saj je bila tudi plodovnica že okužena. Sem pa doživela novo izkušnjo, saj so mi ponudili epiduralno in sem jo sprejela (pri prvem je sicer nisem imela). Porod je bil čudovit lahko rečem...svojih popadkov skoraj nisem čutila, umetne sem čutila, vendar to pomeni nekje slabo uro omiljenih bolečin popadkov in sam porod. Vse popolnoma normalno čutiš in brez težav veš kdaj pritisnit. Nisem čutila nobenih posebnih mravljincev in onemelosti nog in podobnega kar sem prebirala po forumih.

Naš novi član je super priden (v primerjavi s prvim), pridno sesa, se redi in tudi neverjetno veliko spi (tudi do 5-6h v kosu ponoči). Krčkov zaenkrat še nimamo, pa tudi s kapljicami še nismo začeli - jutri damo prvič.

Naš prvi otrok ga je neverjetno "dobro" sprejel, sploh prve dni. Pomagal mi je, ga gledal in ogovarjal...sicer je neprestano kričal mami poglej to ali ono....ampak OK malo pozornosti je razumljivo rabil. Potem pa ga je kar naenkrat prijelo pred dvema dnevoma in je nehal jesti. Najprej smo vsi skakali okoli njega in ga prosili, potem smo že začeli s pogojevanjem....pa ni nič pomagalo....Danes ponoči pa je dobil 40C vročine....tako da zgleda je bilo vse skupaj posledica neke pol trebušne viroze....čakamo ali bo dobil drisko ali kaj bo....
Vsaj upamo da je viroza in ne psihični odziv....tega me je res groza da otrok ne je (takoj sem dobila herpese)....

Hvala bogu, da je dojenček tako dobro zaščiten pred boleznijo z materinim mlekom. Sama pa se običajno ne nalezem in tudi zelo pazim, da jem veliko sadja in močno hrano (kile gor ali dol) za to bo že potem čas, ko se bo poletje približevalo.

Lepo se cartajte vse in veliko veselja z malimi nadobudneži vam želim.
Lep pozdrav vsem!

Hranim jo po flaški z mojim mlekom, ker ne more še vlečt in se kljub temu utrudi precej.. Sej, ko ima za podret kupček je na pol budna, potem pa zaspi v naročju.. Pri nas je kritično jo dat v posteljico budno, ker je potem sitna (lih taradi tega kar sem že napisala- zardi nošenja po rokah).. In ja, verjemi, da se da že tako majhnega otroka razvadit!! Nisem ne prva ne zadnja, ki to ve.. Naša že izsiljuje pa je nismo nekaj nosili preveč po rokah.. Imamo čas tudi za crkljanje, tako, da ji tega ne manjka..

tut moj korenjak ze pomojem vcasih ve kdaj more zajokat da pac "doseze svoje".
prej sm vedno govorila da ne bo spal pri nama, bla bla bla...kako nj ga ne nosim mal po rokah, al pa ga dam spat v njegovo posteljo ce na najini zaspi, ko je pa tko sladek. zdj ko pa ocija ni, mi pa prou pase da je zravn mene..tut mami mi prau da mi bo pol "zou", sam jst pravm tko..zdele dokler ga se loh nosm ga bom, ko bo pa mal vecji bomo pa skusal popravt narejeno "skodo" zdele se mi pa res ne zdi se potrebno...pac vsak po svoje...

Ja to je pa 1x1, da ko spi pač spi pa obiski gor al pa dol  jaz je tud nisem zbujala

Men so tud popustili oz. dva baje in mejhn krvavim ampak baje, da se bo samo dlje časa celilo pa dlje časa bolelo, tko da mislim, da ni treba skrbet zato .. samo večkrat umivej in je to to ...

Tudi jaz sem malo krvavela pa zdaj ne več k sreči, si pa splahujem oz. se umivam pri vsakem obisku stranišča. Je pa res da boli me pa ne več, tud srbenje, ki je bilo zaradi celjenja, se jw nehalo, tako da bom mogla počakat na pregled, da mi g pove kako je stanje, ker meni zgleda normalno, mogoče malo širše kot sicer .

Nisem vedela, da jo hraniš po flaški, pardon, sicer pa je vsak otrok po svoje drugačen ampak vsi imajo svoje zahteve , zato smo pač mamice da jim olajšamo težavice , ki jih imajo .
Glede nošenja te pa čisto razumem, pri nas bi tudi včasih kdo ga kar zbudil, samo da bi ga lahko cartal, ampak ni govora, tiste pol urce pa res lahko zdržijo.
Drugače pa čimveč cartat svoje dojenčke, ne mislim ravno razvajat, vsaj prve mesece, se sigurno pozna kasneje, je otrok bolj samozavesten in bolj samostojen, vsaj po mojih izkušnjah.

Ja žal je še preveč švohcena za dojenje, tako, da moramo počakat še malo, da si opomore
Jaz pretiranega nošenja tudi ne odobravam.. Veš kako je to: obiski pridejo, vsi bi radi otročka držali in nosili po rokah in potem obiski grejo, jaz pa ostanem potem z otrokom in se ubadam z njim in se mantram, če noče zaspat, ker bi se rad nosil po rokah..
Cartanja kot sem že rekla, ji ne manjka, ampak, ko je čas za spanje pač je treba spat..

Pozdrav!

Pri nas tako sneži že cel dan, da je groza. Upam da kmalu neha. Sem že prav slabe volje, da ne morem ven z našim falotom.

Mi se pa še kr nismo kopali, mu popek skozi po malem rosi.
Kar se tiče plenic, pa uporabljamo pampers 1 in mullerja in jih bomo še kr lep čas. Naš se je rodil tak drobižek da so mu še te na veliko.

Uspavanje... jaz ga dam v posteljico vedno spečega, tudi pri prvem sem delala tako. Če se zbudi in zajoka ga vzamem ven in ponovno uspavam. Nimam srca, da bi ga pustila jokajočega v posteljici. In pa v knjigi ,,mala knjiga za velike starše,, lepo piše, da kakšne travme lahko doživlja otrok, če ga pustimo samega jokat v posteljici. Ker tak mali dojenček joka iz razloga (strah, tesnoba, potreba po toplini...). Razvada....ma jaz pravim da še prehitro zrastejo in se nehajo cartat in sedaj to rabijo, tako da zdaj to izkoristim. Tudi prvi je spal pri nama, še sedaj včasih pride in tako velikokrat štirje spimo v najini postelji, drugače pa se je čist lepo navadil spat v svoji postelji. Sej ko so dovolj veliki da razumejo se vse uredi.

Mefisto: to je vse odvisno od otroka.. Če ima že tako težek karakter, bo lahko izkoriščal.. Sedaj ga še uspeš kontrolirat z uspavanjem.. Ga daš not v posteljico, vzameš ven če joka itd.. Ko bo večji, boš lahko to počela tudi 2 uri, ker bo njemu ustrezalo, da ga nosiš po rokah- logično, sej tudi meni bi bilo lepše, da me nekdo skozi nosi po rokah in ziba..
Jaz recimo ne odobravam pod nobenim pogojem, da otrok spi z nama v postelji.. Prvo, ker ima svojo posteljico za spat, ki je prav fajn, drugo, nihče od naju dveh ne spi pri miru, še posebno ne dragi, ki se vrti po postelji in maha z rokami, da še jaz kašenkrat mimogrede dobim po glavi.. hehe

Sem še enkrat poslala, upam da boš zdaj dobila.

Oprosti, ampak tudi jaz se ne strinjam s tabo, kar se tega tiče. Otroka v prvih mesecih ne moreš razvadit. Z jokom te ne izsiljuje, ker tega enostavno umsko ni sposobna, ampak ti hoče z jokom nekaj povedat. Jok je njeno edino sredstvo komunikacije. Joka, če lačna, če ji je mraz/vroče, če je pokakana, utrujena, jo boli po trebuščku. In menim, da je je treba na otrokov jok odzvat.



Počakaj, da boš imela za sabo veliko neprespanih noči in boš hodila po svetu kot zombi.

Se strinjam s tabo, da je bolje, da otrok spi v svoji posteljici, a sem prepričana, da bo čez čas naredila kakšno izjemo. Ko boš preutrujena ali ko bo otrok bolan.

Pozdravljene!

Naj sporočim, da smo tudi mi 23.1 dobili še eno majhno deklico, težko 3260 in dolgo 49 cm. Prišla je z napovedanim carskim rezom. Imamo se super, doji se na tri ure in spančka, to je pa tudi vse. Tako je pridna, kot da je nimamo. Trenutno še vleče s tatijem v posteljici, da sem jaz lahko s ta starejšo pred živ žavom.

Čestitke čisto vsaki posebej za vaše pikice in pokce.  


_____________________________

Ela kako dela ura? ''ka-ka-ka-ka''
Kaj pa ti narediš v plenico? ''kak''
Kaj pa pije mama zjutraj? ''kaka''

Mislim, da delaš napako, ker je res škoda, da je ne dojiš, če imaš svoje mleko. Ne verjamem, da je tako velika in donošena punca prešvoh za dojenje.

Že za nedonošenke strokovnjaki pravijo:

Še posebno za nedonošenčke je pomembno, da jih čimprej kot je možno pristavimo k prsim, čeprav se na začetku morda še ne zmorejo dojiti. Hranjenje po steklenički je neprimerno, ker otroka lahko zmede in se kasneje težje nauči dojenja. Dokler dojenje ni možno (ker je otrok še prešibak), je primerneje nedonošenčka hraniti s kapalko, brizgalko, žličko ali s posebnimm pripomočkom. Tudi če se otrok še ne zmore dojiti, je za njegov psihofizični razvoj pomembno, da ga mati čimpogosteje pestuje na goli koži  in ponuja dojke, da se bo počasi naučil sesanja.

Zunaj tak sonček, ampak tako mraz, da je kar hudo...in tako še vedno notri . Eva ima že dva dni ful vnet en uček. Ji ga spiram s kamilicami, fiziološko in mojim mlekom, jutri pa kličem pediatra ali patronažno, če se pridemo pokazat. Sem klicala dežurnega, če je lahko kaj nevarno za vid tole vnetje, pa je rekel "hm, nisem prepričan, ampak mislim da ne. Kličite v ponedeljek svojega pediatra". Ful me je pomiril, res ...

Drugače pa tudi jaz menim, da tako majhne otročke ne moreš razvadit s crkljanjem, sploh pa prve mesece ne. Se strinjam z lily32, tako majhni še ne morejo razmišljati na način "sedaj bom pa jokal, da dosežem svoje".  Niko smo recimo ful nosili, najbolj zadovoljna je bila v naročju, če ni zaspala sama v posteljici, sva jo vedno uspavala v naročju ali božanjem v posteljici itd. - pa ne morem reči, da je bila zato kaj bolj razvajena...prej zaradi drugih stvari. Tam nekje pri treh mesecih so ji postale bolj zanimive druge stvari in ni več rabila toliko nošenja. Spala je pa vedno v svoji posteljici, tu je tudi meni bolje, da spi posebej, ker drugače se mi2 nič ne naspiva, pri tem sva pa kar vztrajala in bova tudi sedaj.  Razen ko je bila kaj bolna, pa še takrat sem dragega raje poslala v dnevno spat, mi2 sva se pa razkomotili na zakonski postelji, tako smo se vsi relativno naspali. Cklja pa se še sedaj rada, kar nam je super .

Aja, sem imela pa pri Niki pa tiste prve 2-3 mesece ful nabildane mišice leve roke, ker sem jo ponavadi na levi nosila, in naučila sem se biti ekstra multitasking - z eno roko sem se naučila narediti praktično vse, ker sem v drugi držala Niko . Aja, pa ruta za nošenje in kengurujček kasneje sta bila zakon .

Jaz sem pa včeraj pri umivanju opazila, da imam kar spodej eno tako bulco ... zdj ne vem a je to od šivov, ker si prej niti nism upala šlatat tam spodaj ... pa mal krvavim zgleda še vedno iz šiva ... a se kateri kaj istega dogaja? Ne znam si predstavljati kako sem spodaj šivana in ne znam precenit od česa ta 'bulca' ...
HVala za vsako mnenje in nasvet ...

Verjetno je stena nožnice pri porodu popustila in v vanjo "zdrsne" stena mehurja. Mogoče boš opazila tudi, da se je maternični vrat spustil nižje. Po prvem porodu sem bila tudi sama pošteno prestrašena, a ni nič hudega. Se človek privadi. Potem še malo posajnim, zdaj je mala sitna.

Ja sem se vceraj kar malo ustrašila .... pa to potem kasneje izgine? Ali tako ostane? Saj vem, da so čudna vprašanja pa kaj naj, če je to moj prvi 'končni' porod in nisem bila še nikoli spodaj šivana ... tudi krvavim iz ( moje mnenje ) šiva, vendar je krvi samo za odtenek, kot bi na primer s prstom pomočil v kri in dal na vato ... je to veliko ali malo? Mislim, da ni treba peplaha zganjati, kajne?

Torej pojasnilo:
Pri težkem porodu lahko stena nožnice popusti in vanjo zdrsne stena mehurja, kar zatipaš kot "bulico" ob vstopu v nožnico. To večinoma ne prestavlja večjih težav in operativno tega ne popravljajo, razen pri ženskah, pri katerih pride do hudih težav z uhajanjem urina in z pogostimi infekcijami mehurja. Zato je zelo pomembno, da redno hodiš na vodo (predvsem pred seksom, zaradi vnetij) in zelo pridno delaš kegleve vaje, da se bo situacija vsaj malo popravila, čeprav nožnica ne bo nikoli več, kot je bila.

Pri težkem porodu lahko pride tudi do zdrsa maternice, kar pomeni, da popustijo vezi, ki držijo maternico v trebušni votlini in ta zdrsne navzdol, kar lahko začutiš tako, da se maternični vrat spusti praktično do vhoda v nožnico. To se da popraviti z rutinsko operacijo, s katero maternico "pripnejo" ponovno v trebušno votlino, a je smiselna šele, ko se ženska odloči, da ne bo imela več otrok, ker nosečnost izniči učinke oparacije.

Sama sem bila po prvem porodu panično prestrašena in sem prebrala vso mogočo literaturo. Sem se bala, da ne bom mogla več , a na srečo ni tako, la navaditi se je treba na novo stanje.

Glede šivov ne vem, ker nisem bila šivana. Če pa te še kaj zanima, vprašaj.

Sem brala, da se na srečo spet doma crtate za vašo deklico in sem prav vesela. Držim pesti, da bo še naprej ve OK.

< Sporočilo je popravil lily32 -- 5.2.2012 10:36:53 >

Dobro jutro, kako ste?

evo midva se malo špilava in jaz upam da bo zaspal, da grem lahko malo pospraviti. Danes sva sama naju je dragi zapustil in šel v službo.

Nekaj me zanima. Moj mali ko spi skoz stoka zraven , no skoraj večino časa?? Pa si ne znam razložiti zakaj? Pa ko zadrema ga nekaj predrami, oz kot da bi kaj sanjal čudnega in se kar "strese" in z rokicami zamaha. Občasno zaspi nazaj, občasno ga pa to čisto prebudi. Ne vem pa zakaj bi to blo??

Jaz tudi ne vem kako kaj zgleda spodaj. Včeraj sem šla na enourni sprehod-super je blo . Samo me je potem malo spodaj bolelo. Amapk danes je vse ok.

Ja tudi moje mišlenje je tako, saj ti vsak malo večji otrok, ki že zna govoriti oziroma odrasel, lahko enostavno pove, kaj bi rad oziroma kaj ga teži, medtem ko pa mali dojenček tega še ne zna in to izraža z jokom.

Dej prosim če kje kaj zaslediš, mi javi.


< Sporočilo je popravil vijolica2 -- 5.2.2012 11:22:23 >