Zanimiv članek

http://www.guardian.co.uk/lifeandstyle/2012/feb/01/top-five-regrets-of-the-dying?CMP=twt_gu

Pomaga toliko, kolikor si se pripravljena iskreno postaviti pred ogledalo , in poiskati vzroke za svoja občutja - kar ni vedno lahko (ampak beri moj prejšnji post, da je življenje včasih pač težko).

Nekaj mojih misli na to temo:

-Vsi ljudje se rodijo srečni, dojenčki in malčki so srečni... čez čas pa postane zelo odvisno od okolja v katerem odraščamo ali to notranjo srečo ohranimo ali ne. Za začetek je pametno pogledati svoje starše ali so oni srečni ljudje? Tudi če v tem trenutku so mogoče v našem otroštvu niso bili. Ampak tega za nazaj pač ne moreš spremeniti. Je pa to pametno vedet za naprej, ko imaš svoje otroke.

-Psihoterapija po mojih izkušnjah pomaga če jemlješ terapevta kot nekoga, ki ti na poti pomaga ti stoji ob strani z nasveti te motivira, itd. Podobno kot osebni trener ti lahko pokaže kako izvajati vaje, te motivira ne more pa vadit namesto tebe.

- Knjige ja veliko jih je na to temo. Skrivnosti za enkrat še nisem brala. Čeprav je nekje na mojem seznamu. Trenutno ne čustim kake velike potrebe po tem. Prebrala sem jih veliko. Najbolj so se me dotaknile od Louise L. Hay. Lahko rečem, da so edine h katerim se vedno znova vračam, ko pride kakšno težje obdobje v mojem življenju. Pa Sondra Ray je tudi ena meni taka fajn avtorica samo mislim da nobena od njenih knjig ni prevedena v slovenščino. Sicer pa je tudi s knjigami podobno kot s psihoterapijo. Širijo obzorja ne delajo pa čudežev.

- Sicer pa nekaj spoznanj ki meni pomagajo. Strokovne razlage zanje ne vem .Nekaj so me naučili drugi nekaj sem se sama. Verjetno se kdo s tem ne bo strinjal.
Življenje je eno tretino lepo, eno tretino nič posebnega in eno tretino slabo. Gre samo zato s katerim delom se ti nakveč ukvarjaš.Lahko non stop razmišljaš samo o tistem slabem ali pa se osredotočaš na to kar je lepo. So stvari. ki jih nikoli ne moreš spremeniti in s temi se je pametno čimprej sprijazniti. Jaz sebe vedno vprašam kaj lako naredim v dani sitaciji?

Druga stvar je da poskušaš čim več živeti v tem danem trenutku brez da bi se oziral nazaj in naprej. Ok ves čas se res ne da... ni pa fajn da si cel dan z mislimi naprej ali nazaj. V ta trenutek prideš pa tako da se v celoti posvetiš temu kar počneš. No delo je že samo po sebi tako da lahko noter padeš. Samo v takih težjih obdobjih je to malo težje in se moraš mal prisilit.

Pozitivnih misli se ne da vsilit. Lahko pa negatinve misli ustaviš in se odločiš da boš raje mislil kaj drugega ko se te pojavijo. Jaz sama sebi rečem te misli mi prav nič ne pomagajo in ne bojo rešile prav nič pa začnem mislit na kaj drugega. mogoče tud te pozitivne ne bojo rešile nič ampak škodit ne more.

Pozitivne afirmacije lahko pomagajo samo kar dolgo je treba vztajat pri njih.

Bi še kaj napisala pa se je mali zbudil





_____________________________

Mater, samo to pa zna biti naporno. Kako pa do tega sploh pride?

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Do tega nič ne pride, tak enostavno si.

Pa knjiga Moč osvobajanja je tud super

_____________________________

Kdor zmore sanjati, najde vizijo. Kdor najde vizijo, poišče pot. Kdor najde pot, doseže cilj.

Mislim, da me v pesimizmu ne prekašaš.
Žal še v 40 letih nisem našla odgovora.


< Sporočilo je popravil onka -- 10.2.2012 0:24:24 >

Odgovora na kaj?

Samo knjige ne bodo pomagale. Lahko 6x prebereš Luise l. Hay, De mella in podobno, pa ne bo veliko boljše. Pri teh knjigah je tako, da jih moraš sam poiskati. Lahko ti nekdo svetuje, da jih prebereš, ampak, to ni to. Sam moraš želeti to brati, če razumeš.

Pesimizem, žalost, slaba volja se množi tudi z napačno hrano. In z negibanjem.

- prehranjuj se zdravo
- vsak dan na sveži zrak za vsaj eno uro
- nikoli, res nikoli čez dan spati. Imej točen urnik spanja, ponoči. Najbolj "zdrav" urnik je od 22 do 6-ih zjutraj.
- druži se z veselimi ljudmi, takimi, od katerih prideš nafilan s pozitivno energijo. Vse tiste, ki te izčrpavajo, pa črtaj.

_____________________________

Naj nikoli ne izdam otrokovega zaupanja, zadušim njegovega upanja ali uničim njegovih sanj.
(M. Wright - Edelman)

točno to piše Scott Peck v knjigi Ljubezen in Duhovna Rast (ali The Road Less Travelled);

Life is difficult.
This is a great truth, one of the greatest truths. It is a great truth because once we truly see this truth, we transcend it. Once we truly know that life is difficult--once we truly understand and accept it--then life is no longer difficult. Because once it is accepted, the fact that life is difficult no longer matters.

M. Scott Peck from The Road Less Traveled

IZVIRNO SPOROČILO: milijonarka


Včasih pridejo težka obdobja v življenju - zato da jih odživimo, tako kot odživimo lepa obdobja. Včasih je življenje pač težko - ker je življenje, ni reklama. Meni je ta neki sodobni pozitivizem čisto mimo, kot bi brala (brezvezne) reklame.

Življenje je zato, da se ga živi, vključno z vsemi problemi (ki so včasih težki) in po moje je edini način, da "postanemo pozitivni" ta, da se s problemi soočimo in jih rešujemo. In ko jih zavzeto rešujemo, tudi pozabimo na to, da nismo pozitivni. Pa saj se ni treba vedno nasmihat, ne boš nič manj popolna .
[/quote]

Se strinjam. Meni gre tudi ta novodobna-vsmi-smo-lepi-prijazni-nocemo-nic.hudega-drugemiu-vse-dobre-se-povrne..... varianta že malo na živce, ker so pa ama na vsakem koraku dokazi, da ni tako!!! 
Ne rečem, da moraš biti tudi ob vsem namrgoden, videti vedno tudi slabe stvari v takih, ki so vsem pozitivne, ampak zakaj ne sme odreagirati, kot pač čutim? Saj ni vsak dan sonce, pa četudi je sonce, ni nujno, da je poletje.... Tudi narava nam kaže različne obraze. Zato meni to 'samooziranje' vase ni nujno slabo, četudi ni le oprimistično....
Ne vem, danes me na filozofijo bolj vleče  

Biti optimist ne pomeni nujno, da si strašno zadovoljen s trenutnim stanjem ali da ne bi nič spremenil ali da se lažeš, da si super, če ti je hudo,... ampak pomeni, da verjameš, da bo boljše, da bo šlo na boljše, da bo vse ok (ob določenem vložku energije, kar samo se nezrihta, to je jasno) in da se trudiš za to. Da ne obupaš, ker pač upaš na to, da se splača borit.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ko poimenuješ stvari take kot se, se življenje "čudežno" postavi na prava in "pozitivna" pota.

Meni se zdi, da je višek dobrega življenja takrat, ko se sploh več o ničemer ne sprašuješ, samo čutiš in živiš. Si enostavno več nič ne razlagaš ali probaš razumet. Pač je... in to sprejmeš brez razmišljanja in kritik. To mi tak osvobojeno življenje deluje.